Kar sploh ni preprosto. Še posebej, če je minilo že ohoho let, ko je bil 'čudoviti diamant' na pregledu. Sem pa že v tistih letih, ko ti na dom pošljejo obvestilo: čas je za pregled, gospa. Zraven je priložen spisek ginekoloških ordinacij, s podatkom kako dolgo se čaka na pregled. Ker živim v Ljubljani, sem poskušala najti ginekologa s čim krajšo oddaljenostjo od mojega doma in prav táko čakalno dobo. Izkazalo se je, da je podatek o čakalni dobi popolnoma brezpredmeten, ker novih pacientk tako ali tako ne jemljejo nikjer več. »Svetujem vam, da preverite, kje v okolici Ljubljane morda je še kaj prostih mest,« mi je prijazno svetovala medicinska sestra. »V okolici Ljubljane?! Potem je to enako, če grem kar v Ribnico na pregled!« Sem se najprej razburjala, na koncu pa ugotovila, da bo ravno to najboljša rešitev. Ogromno let nazaj sem bila ravno tam na pregledu, ki ga nikoli ne bom pozabila. Morda ravno zaradi njega nisem več hodila na preglede … Od takrat je preteklo že toliko časa, da bi se kolumna/zgodba lahko začela z 'Nekoč, pred davnimi časi, ko je bil diamant še neobrušen, sem šla na pregled … '

Predvidevam, da veste, kdo ginekolog je. Ker sem že slišala, da je nekdo rekel 'Ginekolog za ženske', (kar je podobno nesmiselno poudariti kot 'veterinar za živali'). Strokovno povedano je to (tako vsaj pravi SSKJ): »Zdravnik specialist za ginekologijo, ki je veda o ustroju, boleznih in zdravljenju ženskih spolnih organov.« Po domače rečeno pa je to oseba, zadolžena za obdelavo od spodaj, po službeni dolžnosti.

Pri tem uporablja razna orodja, med drugim tudi pripomočke podobne tistim, ki jih srečamo v kakšni grozljivki: na primer kovinski tulec z nekakšno ščipalko. Ali nekaj podobnega, saj si tega od blizu niti ne upam pogledati. Je pa premer tulca očitno sorazmeren z številom let, ki jih pacientka ima! »Koliko ste stari? 25?« vpraša ginekolog in v roke vzame nekaj s premerom dveh centimetrov. »48? Dobro zgledate,« pravi, odloži tisto dvo-centimetrsko stvar in vzame drugo, s premerom 4-5 centimetrov. Zakaj?? Tale zadeva spodaj, ki jo premoremo ženske, imenovana vagina, je znana po tem, da karkoli že počnemo z njo, se skrči nazaj!! Po tem je znana: Da se skrči. Po porodu spodaj ne ostane krater v obliki padlega asteroida. In na stara leta mogoče vse skupaj malo visi, ampak je še vedno dokaj skrčeno. Še posebej pa se ta lastnost poudari v trenutku, ko smo nesproščene. In točno to se mi je zgodilo med pregledom:

Nikakor se nisem mogla sprostiti, potem pa mi je ginekologinja skoraj do grla od spodaj navzgor zarila tri in pol centimetrski tulec. Še bolj me je potegnilo skupaj in moja 'miška' se je spremenila v 'pitbulla', ki se mu gobec zaskoči, ko enkrat zagrabi. »Gospodična, sprostite se …,« me je prosila ginekologinja, medtem, ko je nemočno ven vlekla mašino. »Spustite, no …,« me je prepričevala. »Ne morem opraviti pregleda,« je zasopihana končno izruvala kovinsko zadevo in me naročila na ponoven obisk. Ni kaj, še enkrat bom morala razstaviti to svojo ikebano. »Šta se mora, nije težko,« bi rekla moja stara mama. Izjava, na katero bi sicer imela pripombo ali dve, ampak tokrat ni druge; težko ali ne, to se mora opraviti.

Zato sedaj že drugič sedim v čakalnici, le da se tokrat sproščam že v naprej. Mislim na vse možno erotično, vse seksualne položaje, gola telesa, najnovejše modele čevljev, na honorar zadnjega nastopa … da bom tokrat ja sproščena.

Tiste 'pitbull' sramote si res ne želim še enkrat privoščiti! Čakam torej; se koncentriram, se sproščam, noge že zdaj držim narazen. Ves čas si ponavljam mantro: »Sproščena sem … Sproščena sem …« Ko pridem na vrsto, vstopim v ordinacijo in se slečem. No, ne sredi ordinacije, ampak v slačilnici. In samo spodnji del obleke, seveda. Če vam ginekolog reče: »Slecite VSE!« gre v veliki verjetnosti za interno tekmovanje koliko naivnih žensk pride na pregled.  Priporočam, da imate oblečeno krilo ali pa kakšno dolgo majico. Ker priti v mini majčki, ki sega samo do popka, medtem, ko moraš sleči vse spodnje dele obleke ni preveč prijetno in predvsem ne pomaga pri sproščanju. Torej slečem vse, kar je potrebno za pregled. Majico in dolgo jopo pa pustim na sebi. »Kaj pa štumfi? Hm, debilno bo zgledalo, če jih gor pustim,« si mislim in jih sezujem. Bosa pridem pred ginekologinjo: »O, nogavice si pa kar obujte nazaj, po tleh so glivice, veste. Nekatere pacientke sem pridejo direktno iz štale.« Malce trznem, a v glavi meditativno spet ponovim: »Sproščena sem … Sproščena sem …« in si jih obujem nazaj.

Sedaj pa je na vrsti ginekološki stol, v katerega je treba zlesti. Če si ne predstavljate, kako to izgleda, naj vam pomagam: ko se namontiraš v njega, izgledaš kot živo stojalo za bicikle. Počutim se, kot bi 'miški' razkazovala okolico: »Vidiš, zdaj sva pa pri ginekologinji … Ja, tole je ginekologinja. Bodi sproščena in nobenega renčanja, prosim!« Ginekologinja vzame tisti tulec, ga 'inštalira' in nekaj izvaja. Jaz ležim na stolu z odprtimi usti; poskušam dajati zgled svojemu mednožju: »Sproščena sem … Sproščena sem … Pridna muca, ja.« V nekem momentu ginekologinja odide, se usede za mizo in mi razlaga o pohištvu in sinu in delovnem času in cela debata – jaz pa še vedno na razstavišču. Čez čas previdno vprašam: »Hm … oprostite, a sem jaz slučajno že gotova?« »Ja, seveda. Zakaj pa ste še vedno tam gor?« odgovori ginekologinja. Še sreča, da je bilo pregleda konec, ker se je od spodaj že zaslišalo: »Grrrr ...« Pitbulla sem uspela pomirit, sem pa razmišljala; še dobro, da punce spodaj nimamo zob. Bi nas fantje razjezili in bi se zaslišalo: »No, pejt sem, no pejt klobasca, grrrr…«. Me prav zanima, kdo bi se upal približat?

Zadnji ginekološki pregled ni bil niti pol tako dramatičen, še manj boleč. Je pa vseboval zabaven moment, ko me je ginekologinja zagledala na vratih in navdušeno rekla: »O, vas pa poznam!« Nisem prepričana ali zato, ker me pozna iz medijev ali zato, ker si je zapomnila rokoborbo s 'pitbullom'.

DODATEK: Šele, ko sem imela dobršen del današnje ginekološke kolumne že napisan, se mi je v misli prikradel en majčken pomislek: kakšne FOTOGRAFIJE, hudiča, naj pa dodam zraven teksta?! Selfija na ginekološkem stolu ne morem narediti. Da bi ginekologinjo prosila, če naredi en lep posnetek mene s 'čudovitim diamantom' na prepihu, pa tudi ne izgleda. Je zato sploh potrebno navesti: fotografije so zgolj simbolične.