Dan žena je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. Igralka Nina Ivanič, modna oblikovalka Urša Draž in Danica Avsec, direktorica Slovenija-transplant, se strinjajo, da bi si morala vsaka ženska vzeti čas zase.
Zgodovina dneva žena
Dan žena je mednarodni praznik, ki ga praznujemo vsako leto 8. marca. Je dan praznovanja ekonomske, politične, socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. Pobudo za praznovanje 8. marca je dala nemška feministka in socialistka Clara Zetkin, ki se je za enakopravnost žensk začela bojevati leta 1889. Leta 1910 pa je dala pobudo za dan, ki naj bi bil posvečen vsem ženskam. Dan žena so tako prvič praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, in sicer 19. marca. V Sloveniji so ga praznovali v Trbovljah. Od leta 1917 pa se mednarodni dan žensk praznuje 8. marca.
Praznik je postavljen tudi v spomin na požar v tovarni Triangle, kjer je leta 1911 v New Yorku izgubilo življenje preko 140 žensk.
Dan žena v Sloveniji
Tudi v Sloveniji so potekali boji za enakopravnost žensk, tako je že leta1897 začel izhajati ženski časopis Slovenka, prvo žensko društvo pa je bilo ustanovljeno leto kasneje. Pomembna je letnica 1906, ko je Marija Urbas kot prva Slovenka doktorirala, in sicer iz filozofije na graški univerzi. Ženske pa so se močno približale enakopravnosti s tem, ko je bila leta 1945 uzakonjena splošna volilna pravica. Leta 1974 je bilo v ustavo zapisano določilo, da ima vsaka ženska svobodno odločanje o rojstvu otrok, tri leta kasneje pa je bila uzakonjena še pravica vsake ženske do umetne prekinitve nosečnosti iz drugih, ne le zdravstvenih razlogov. Leta 1989 je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtev nasilja.
Ženske smo enakopravne
Nina Ivanič, igralka, Urša Draž, modna oblikovalka, in prim. Danica Avsec, dr. med. spec., direktorica Slovenije – transplant, so uspešne ženske, vsaka v svojem poklicu, in ljubeče matere. Strinjajo se, da je včasih težko usklajevati kariero in družino, vendar si je kljub natrpanemu urniku treba vzeti čas samo zase.
Urša Draž pravi, da na dan žena gleda bolj s starševskega vidika. "Kot otroke so nas o tem učili v šoli in nas vzgajali, da je ženska enakopravna. Meni se je praznik zdel kot nekakšna zahvala mami. Potem nekaj let temu dnevu nisem posvečala posebne pozornosti. Z leti morda človek spet išče pravi odnos s starši. Sama praznika ne gledam strogo kot dan žena, ampak bolj s starševskega vidika. Verjetno bi bilo dobro, da bi ga praznovala zgolj z ženskega vidika."
Nina Ivanič rada praznuje 8. marec in se takrat pusti razvajati svojim najbližjim: "Praznovanje dneva žena je prijetno, ker me po navadi moji moški vedno presenetijo. Starejši sin mi iz šole prinese darilo, ki se ga zelo razveselim, saj je unikat. Mož mi vedno prinese kakšne rože ali drugo malenkost. Čestita mi tudi oče. To je praznik vseh žensk, tudi tistih, ki niso matere, mladih, starih. Zame je to zelo prijeten praznik in ga rada praznujem. Ima neko tradicijo in ni plehek. Sama pa se spomnim na svojo mamo, sestro, svakinjo."
Danica Avsec: "Sama nisem bila nikoli prav tesno povezana z dnevom žena. Vedno sem ga sicer spoštovala, svoji mami sem prinesla darilo, in to se mi je zdelo prav. Sama pa se nisem uvrščala v skupino žensk, ki bi potrebovale svoj praznik. Veliko bolj kot dan, ki je posvečen ženskam, se mi zdi pomembna vsakdanja pozitivna komunikacija in drobne pozornosti. Včasih sem celo govorila, da imam rajši 365 dni pozornosti kot le en dan."
Kljub spretnemu vsakodnevnemu krmarjenu med službenimi in družinskimi obveznosti je prav, da vsake toliko časa zajamete zrak in se znova spomnite, da je življenje lepo. Sploh če ga delite z ljubljenimi ljudmi.
