Pred leti so znanstveniki s kanadske univerze v Winnipegu v pokrajini Manitoba v parku Hudson Bay na severu države začeli opazovati tam živeče debelokljune njorke. Njihovo pozornost so pritegnile zaradi dejstva, da kljub napornemu ptičjemu življenju v ekstremno mrzlem severnem podnebju, tudi v jeseni življenja ostajajo vitalne in telesno aktivne. Upajo namreč, da bodo z raziskovanjem in opazovanjem te živalske vrste prišli bližje umetnosti staranja pri ljudeh in morda našli recept za dolgo, aktivno in zadovoljno življenje.
Že nekaj let se številni znanstveniki in raziskovalci po vsem svetu sprašujejo, kako doseči visoko starost in biti ves čas aktiven ter fit. Ta uganka bo morda kmalu rešena, in to s pomočjo debelokljunih njork, ki živijo v parku Hudson Bay na severu Kanade. Kljub ekstremno nizkim temperaturam in težkim življenjskim pogojem lahko namreč dočakajo celo 30 let in več, kar je za to vrsto ptic izredno veliko, prav tako pa je zanimivo tudi dejstvo, da vse do svoje smrti ostajajo aktivni in slovijo po vitalnosti. Nanje so pred leti postali pozorni znanstveniki s kanadske univerze v Winnipegu v pokrajini Manitoba, ki bodo sedaj svoja dognanja in rezultate raziskav poskušali prenesti na človeka ter s tem razkriti tančico skrivnosti o daljšem ter aktivnem življenju in razumevanju starosti ter staranja. Do sedaj so podobne raziskave opravljali zgolj na podlagi študij o črvih in miših, torej živalih, ki ne dosegajo visoke starosti, zato ni bilo mogoče delati kompetentnih zaključkov, sedaj pa naj bi bilo drugače, saj bodo zbirali podatke o dolgoživečih pticah, zato bo po njihovem mnenju izsledke tudi lažje prenesti na človeško vrsto.
