Forum

Forum je moderiran. Žaljivi komentarji oz. komentarji, ki bodo vsebovali sovražni govor, ne bodo objavljeni.
Neprimerne teme bodo izbrisane oz. prestavljene v ustrezno kategorijo.
timeja28
Število vnosov: 49
17.12.2008 ob 13:23
 
kar nekaj časa se že trudim pozabiti, odmisliti, nemisliti nanj....
pridejo svetli trenutki pa gre nekako preživeti dan, so pa dnevi, kot današnji, turobni, mračni in deževni....poleg vsega pa še prazniki.....
res je včasih tako težko, da bi bilo lepo počvekat, si izmenjat izkušnje z nekom, ki je doživlja to, ali pa je že doživel....smrt partnerja

lp
svilas
Število vnosov: 1
03.08.2009 ob 11:15
*Odgovor na: timeja28 +
 
timeja28,

mineva eno leto

kako si?

vesela bi bila kakega nasveta, sem tam, kjer si bila ti pred letom.
wild_rose
Število vnosov: 403
17.12.2008 ob 14:12
 
Tega na srečo nisem doživela, ampak sočustvujem s tabo. Verjamem, da je to ena zelo zelo grenka izkušnja. Prazniki vedno privlečejo take stvari na dan pa to vreme ne pomaga najbolje. Probaj se čimbolj zaposlit, družit z ljudmi. Ker tako boš imela manj časa na razpolago, da razmišljaš. Čimbolj se zamoti!
Pozabiš verjetno ne nikoli, ampak treba it naprej, to je to.
Nina Zuccato
Število vnosov: 74
17.12.2008 ob 14:47
 
JA TIMEJA 28 PRAZNIKI , ROJSTNI DNEVI IN PODOBNO SO VEDNO NAJHUJŠI... JAST SEM IZGUBILA SESTRO PRED 5. LETI PA ŠE VEDNO MOČNO BOLI. TISTI KO TO NE PROBA- PA NOBENEM NE PRIVOŠČIM BOGNEDAJ-O TEM NE MORE GOVORT KER NE VEJ KAKO BOLI ČE IZGUBIŠ NEKOGA KO JE V CVETU MLADOSTI ...AMPAK ŽIVET JE TREBA DALJE PA ČE JE ŠE TAKO HUDO . VČASIH JOKAM ,VČASIH SE SMEJIM KO SE SPOMNIM KAJ SMO LEPGA SKUPAJ DOŽIVELE , VELIKOKRAT PA SEM TUDI PONOSNA NA NJENGA SINA KI ŽIVI PRI NAS KER JE NESKONČNO PRIDEN V ŠOLI IN LAHKO VZOR VSAKEMU ... ČAS TEČE MIMO NAS IN VERJAMEM DA BO JUTRI NOV IN LEPŠI DAN BAJsmileysmileysmileysmiley
marjetica_22
Število vnosov: 1421
17.12.2008 ob 17:23
 
Vsem skupaj sožalje.Si ne morem predstavljat kako boli,če izgubiš ljubljeno osebo.Jst nisem še nobenga izgubila-na srečo,tako da,ne morem vedet.Pravijo pa,da je čas najboljši zdravitelj ran tako da...jst se spomnem,ko je od moje najboljše prijateljice mami umrla tega je že dolga njena mami je bila še zelo mlada,bolna in ji na žalost niso mogel pomagat.Samo predstavljala sem si kako ji je hudo,ampak tako kot je Ningas napisala dokler tega ne doživiš ne moreš vedet.
lp. smiley
marjetica_22
Število vnosov: 1421
17.12.2008 ob 17:25
 
pravijo,da smrti ljubljene osebe nikoli ne pozabiš,ampak se naučiš živeti s tem.
0z9
Število vnosov: 306
17.12.2008 ob 20:38
 
Joj jest se najbolj bojim ko mi bo umrl dedi!Sploh ne vem kako bom preživela že če sam pomislim na to mi gre na jok.Pomeni mi največ od use družine ubistvu je bil nadomestek za očeta kr sm odraščala brez njega.In res usi lepi trenutki iz otroštva so povezani z njim.
Zdi se mi da bom kr umrla od žalosti k bo pršu ta cajtsmiley
timeja28
Število vnosov: 49
18.12.2008 ob 12:41
 
hvala za deljene izkušnje..
upam, da se še kdo najde, ki pa resnično ima izkušnje s smrtjo partnerja ali najbližjega, da kako rečemo...avgusta letos sem postala vdova z dvema sinovoma in res, praznina je nepopisna..

lep pozdrav vsem
Elena.s
Število vnosov: 204
21.12.2008 ob 23:11
 
hojla!
Oprosti,ampak moram povedat da enkrat pride za tabo to da trpiš še bolj,kot prve dni praviš da si avgusta ostala udova.Veš,nekateri takoj padejo v depresijo nekateri pozneje,ampak najbolje je prebolet brez kakšnih zdravil,ker drugače to nisi več ti in ko zdravila popustijo je zopet isto-še huje saj se jih navadiš-pomirjevala.Ful pomaga če o tem dosti govoriš se spominjaš lepih in grdih trenutkov če pa se nimaš z kom pa tukaj na forumu te bomo brali in ti odgovarjali.Veš moji ful dobri kolegici je umrla nepričakovano mama za rakom imela je pravočasno a napačno zdravljenje pol pa šok ni je več.kolegica pa samohranilka brez preživnine z tremi otroci brez službe-groza pa še edinka sama za vse.Mialila sem da jo bo pobralo,pa začudo se drži kot da se nić ni zgodilo minilo je 2 meseca po smrti ona pa super ok.in ko sva se pogovarjale mi je rekla grdo je slišat ampak raje da je ratalo tako,kot da bi jo gledala kako umira počasi in boleče saj je imela kožnega raka.Normalno da jo pogreša ampak so tukaj otoci,ki ji zapolnijo vsako luknjico samote da sploh ne misli zakaj se je zgodilo ampak dobro da se je zdaj zgodilo ker,če bi ful trpela bi jo res stalno imela pred sabo,To si stalno dopoveduje in je ok.ful pa se pogovarja o njej kot da je z njo.smiley
Elena.s
Število vnosov: 204
21.12.2008 ob 23:12
 
sedaj pa odvisno kaj je bilo tvojemu možu ona se je sprijaznila z tem da nebi mama trpela še bolj.Nikoli pa ni sama vedno je nekje ki se kaj dogaja ali v družbi sama pa nikoli.smiley
 


smileysmileysmileysmileysmileysmileysmileysmileysmileysmileysmileysmileysmiley