Zdravo!

Malce sem zgubljen v problemih in mislim da bi mi pomagal kakšen nasvet, mnenje ali pa vaše izkušnje.

Moja situacija je sledeča:
Končal sem srednjo elektro šolo. Takrat sem si predstavljal, da bom po končanem šolanju usposobljen za vsako delovno mesto, ki je povezano z mojo izobrazbo. Sicer se nisem naučil vsega, kar sem pričakoval, ampak spoznal sem nove stvari, ki so me prav tako navdušile. Ravno zaradi tega sem se odločil nadaljevati študij in se vpisal na fakulteto za elektrotehniko.
Že v prvem letniku so stvari začele zelo odstopat od mojih pričakovanj, ampak rekel sem si, da je do konca študija še dolga pot in lahko se še marsikaj naučim. Pa tudi nisem razmišljal o kakem prepisu, saj sem se bal, da bi še bolj zavozil.
Prvi letnik sem takoj naredil, vendar me sem že v 2. letniku doživel nov šok: statistično gledano naj bi bil na polovici študija in bi moral 50% stvari obvladati, mene pa na faksu matretirajo s čisto drugimi stvari. Tedaj sem spoznal, da me študij vse manj zanima, za prepis pa je že malce prepozno.
Pa sem vseeno vztrajal naprej in (z malo zamude) prišel v 3. letnik.
Zdaj mi manjka še 1 izpit in diploma. Da bi dobil motivacijo nazaj sem začel iskat zaposlitev v svoji stroki. Poslal sem nekaj prošenj na razna podjetja in večina jih zahteva določeno predznanje, ki pa ga jaz v času študija nisem pridobil.

Zadnje čase si velikokrat vzamem 5 minut časa in se malo zamislim:
Poklic, ki me je nekoč zaminal, je danes zame tabu tema. Danes s težavo iščem delo, v prihodnosti pa se skoraj ne vidim v vlogi mojega poklica. Drugega dela pa tudi ne morem opravljat, ker nimam znanj in ker se danes vse težje dobi službo. Večina mojih sošolcev ima cilje za nekaj let naprej, jaz si pa niti ne predstavljam kje bom čez 1 leto. Kje, kdaj v zadnjih 8 letih sem naredil napako, da so se stvari tako spremenile?

Ste se kdaj počutili tako? Ste si kdaj postavljali takšna vprašanja? Kako ste potem rešili težave? Mi lahko kdo kaj svetuje ali pa pove izkušnje, da vidim kako naprej?

Živijo,

jaz ti po mojem ne morem ravno veliko pomagati, vendar ti lahko povem, da se veliko ljudi sprašuje, zakaj so sploh šli nekaj študirat. Če si prišel do 3. letnika, ti svetujem, da ga narediš vsaj do konca (z diplomo) in potem premisliš, kaj boš delal pozneje. Mogoče se ti zdaj zdi, da te poklic ne zanima, ker se moraš zraven učiti še nešteto stvari, za katere se ti zdi, da niso povezane s tem poklicem, vendar je to značilno za ogromno fakultet. In čim bolj se obremenjuješ z enim takšnim vprašanjem, težje se je učiti; to ti lahko povem iz lastnih izkušenj. Tako da se mogoče raje osredotoči le na to, da boš naredil izpite do konca in ne obremenjuj se preveč s temi vprašanji. Vprašaj za nasvete še koga; pišeš lahko tudi na spletno stran šou-a in podobno.
Ne vem, kako je sicer z elektrotehniko, vendar moraš verjetno imeti vsaj eno diplomo, če želiš začeti delati; na družboslovnih fakultetah pa vsaj dve, če že ne doktorata.

V šoli/fakulteti te naučijo osnovnih stvari, vse ostalo je praksa. Nisi še nikoli počel nič v zvezi s tvojo stroko? Če si je malo čudno da se nisi ničesar naučil (kot praviš sam). Ponavadi je tako da se mora dijak oz. študent sam pobrigat za svojo stroko. Tudi na naši srednji šoli profesorji za praktični pouk niso bili kaj preveč dovzetni....Osnove so nas že naučili za vse ostalo znanje, ki pa ga potrebuješ v praksi, smo se morali sami pobrigat. Mentorjem smo '"težili'" s takšnimi in drugačnimi vprašanji, ko smo opravljali delovno prakso smo se morali sami pozanimati o vsaki malenkosti...Človek mora pokazat nekaj zanimanja in in zagretosti drugače se nikoli ne bo naučil teorije uporabljati v praksi...

Diploma je že skoraj napisana, pa čeprav nisem vložil neki veliko truda. Poiskal gradivo, naredil izpiske, stvari malo obrnil in nekaj sestavil. Sedaj si lahko rečem, da sem faks uspel končat in bom čez nekaj tednov dobil naziv univerzitetnega inženirja. Nimam pa skoraj nobenih izkušenj, niti veselja, da bi se naučil kaj novega o svojem poklicu. Kako zdaj začeti znova in kako sploh ugotoviti kaj me zanima?

No, nisem zanikal, da se mi ni treba pobrigati za znanje. Res pa je, da so osnove daleč stran od znanja. Osnov se lahko nauči vsak, brez šole. Odvisno pa je tudi od poklica, nekje zadostuje več teorije, drugod pa je dobra praksa temelj uspeha in nadaljne kariere. Ko si enkrat na fakulteti, ne moreš težit... lahko pa poslušaš kako drugi tebi težijo, ti pa od tega nič nimaš. In ja, če sem se kdaj vpisal na kakšno šolo, sem se vpisal zato ker sem se nekaj želel naučit. Dolžnost pedagoškega delavca je, da me kaj nauči, ne da bi ga moral še prosit ali mu težit.