Dragi moji, mi lahko kdo pomaga? Sem fizično na tleh, psihično pa povsem strta. Imam hčerko, srednjšolko, pridna punca. Jaz sem inv.1. kat.,velike težave s hrbtenico, sedaj pa tudi z živci. Ne vem kako bom zmogla , ne, vem pa, kako se bom iz te bede tešila. Jaz in otrok, kateremu s to malo penzijo ne morem nudit ničesar. So dnevi, ko sva brez kruha in mleka. Za nekaj dni je še olja, potem bova bili spet na mrzlem. Dopustov ali počitnic že leta ne poznava, ne kako je sok spiti nekje na terasi. Vse to (pa je le nekaj stvari) našteto se pozna na hčerki. Psihično jo ubija ta revščina. Ne reciteza CSD. Saj so mi tudi že pomagali, a jaz ne zmorem več pisanja prošenj,fehtarije, negativnih odgovorov. :ne morem. Jaz sem že popolnoma uničena,sedaj pa vse to tudi hčerki pušča posledice. Morda me bo kdo razumel, morda kdo obsojal, pomagal mi pa ni nihče. Sem sladkorni bolnik, že pol leta si nimam s čim meriti sladkor, pritisk. Avto, ki sem ga nujno potrebovala za prevoz otroka v šolo, k zdravniku... so danes odpeljali na odpad. Imam sploh še kaj, za kar naj bi živela? Ne. Ta penzija ne bo uporabljena v celoti, plačala bom samo plinske bombe. Hčerka gre z mano, ta moj ljubljeni otrok. Nobena ne bo več trpela ali bila lačna. Ne zmorem več, preveč hudo je, prehudo.
Imejte se radi in vsem želim samo lepo!

Mabica, prosim, poslusaj me.
Vem da je tezko, tudi sam sem odrascal v druzini in sam tudi nisem imel kruh in mleko.
A poglej se kar sem tukaj.
Vem da je tvoja situacija pretezka, a poglej, rekla si da tvoja hcerka je pridna srednjesolka..
Ima prihodnost in vem da jo to okolje je prisilo da se bolj potrudi in ji bo usopelo v zivljenju ker se izkusila trpljenje.
Res da je to hudo, amapk po drugi strani nas dela mocne in trpezne.
Ne mores obupati, moras se boriti, ce ne zase, pa za svojega otroka.
Bori se za njo. Rodila si jo zdravo, in nisi videla da bo usoda taksna, ampak ne smes izgubiti upanja. Moras biti mocna.

Vam lahko kako pomagam.
Financ nimam, ce pa potrebujete pogovor, sem tukaj za vas.

DRZITE SE IN NE SE VDAT.

BORTE SE, TO JE EDINO KAR IMATE IN TO VAM NIHCE NE MORE VZET.
Če pa si to se vzamete pa ste potem res revez.


Borite se!!!!

Josh, ne vem, če razumeš, nimam več moči. NIMAM: Toliko gorja, toliko slabega življanja je že za mano...a takrat sem bila zdrava, mlajša in pridobitveno sposobna,ničesar se nisem bala. Sedaj se pa bojim, bojim, ker nimam hčerki za hrano,ker si nimam s čim izmeriti sladkor (sladkorna bolnica), bojim se vseh teh fizičnih bolečin (jemljem opiate), ničesar ni ostalo od mene. Samo boli , boli v duši, saj vsak za svojega otroka si želi najboljše. Da mu pa nimaš za jest dat...

Tole me je tako šokiralo, da že deset minut iščem prave besede. Pa jih ne najdem. Napiši kakšne podatke, prepričana sem, da nas je veliko takih, ki se ob težavah drugih ne obrnemo proč.

In zelo močno upam, da nisi več tako obupana in, da je bil zadnji odstavek mišljen kot klic na pomoč. Ne dvomim v tvojo ljubezen do hčerke, mogoče jo pa čaka prihodnost brez pomanjkanja, zato proč s takimi mislimi.

Tudi jaz želim vama vse najmanj mnogo lepše.

Mabica, ne obupaj! Prosim te. To ni pravi izhod! Kot je dejala minaeva: posreduj nam kake podatke, ti bomo poskusili pomagati. Prositi za pomoč ni sramotno!

Predvsem pa nikoli ne obupajte.

Ne vem, čisto sem na dnu. Samo skrivam svoje solze pred hčerko, solze pa ne nehajo teči.
In prisotna manjvrednost, da nisi sposoben otroka preživet. Če jo pa nimam s čim
HVALA VSEM VAM! (031)815470

Vsem hvala in veliko ljubezni!

EnaBlond, odkar imam tako nizke dohodke in sem primorana pisat in pisat, razlagat, kar vsi že dobro vejo..,to fehtarjenje me je uničilo(med drugim).Vsa se tresem, ne morem več pisat. Ne bom zvozila, vem, da ne bom
Hvala vam

EnaBlond, odkar imam tako nizke dohodke in sem primorana pisat in pisat, razlagat, kar vsi že dobro vejo..,to fehtarjenje me je uničilo(med drugim).Vsa se tresem, ne morem več pisat. Ne bom zvozila, vem, da ne bom
Hvala vam

Sem popolnoma šokirana, ko sem tole prebrala. Morda bi lahko pisali v Nedeljski dnevnik k ISKRICI, tam ljudje radi pomagajo finančno, sigurno vama bodo plačali položnice in premaknili nekaj denarja. Je pa res sramota, da se to dogaja v tem stoletju. Pustite naslov pa bom kar jaz pisala Nedeljskem dnevniku ovajini stiski. Prav gotovo vaju bodo kmalu obiskali. Samo prosim te. ne ubij sebe in hčerke,prosim te še malo potrpi in pokliči vsaj telefon v stiski

To pa je res žalostno,človek sploh ne ve kaj bi napisal!Verjamem,da se vam dogajajo krute stvari ampak ne obupat,pa naj vas ne bo sram prosit za pomoč pa čeprav so vas že zavrnili,upam in verjamem da se bo našel kdo ki vam bo lahko pomagal ali pa tudi kakšna organizacija......NE OBUPAT MORATE SE BORIT ZA VAS IN PREDVSEM ZA VAŠO HČERKO!!!

Sama še tudi nisem finančno neodvisna samo sem vam pripravljena pomagat z oblačili ,imam nekaj stvari ki jih ne nosim več,št.36-38 z veseljem vam jih podarim!
Mogoče bi zbirali 5 eur,vsi tisti ki lahko in želite pa bi s tem denarjem naredili (mesečni )nakup v trgovini.....vem da s tem ne bomo rešili vseh težav ampak vsaj pomagamo kolko lahko.....
Mabica prosim pišite na forum,iz katerega dela Slovenije pa ste?