Hejla

No, da na kratko napišem..ker ne vem al se že meni trga, al pretiravam, alpa je res kaj na tem..
Skratka s partnerjem imava dojenčka...in pred porodom je bilo vse ok..vsaj mislila sem tako.... takoj po porodu pa sem po naključju izvedela, da me je tekom nosečnosti in tudi prej varal. No jaz temu pravim izdaja. Imel je namreč stike z bivšimi puncami in z njimi tudi obujal spomine o seksu (kako je bilo, itd...). Vse skupaj naj bi se dogajalo samo prek neta, do fizičnega kontakta naj ne bi prišlo. Najbrž ne rabim omenjati, da se mi je podrl svet..brati vso tisto svinjarijo...in ob soočenju je stvari priznal..od takrat naprej enostavno ne morem več sestaviti življenja skupaj...vse skupaj je samo še nezaupanje, dvomi in konstantno spraševanje same sebe, če mi govori resnico. Po drugi strani pa bes, jeza, ljubosumje...razjeda me...In tako živeti, je prekleto težko. Naj omenim, da je čudovit očka, in da se kot partner izjemno trudi. Že prej se je..in ravno to me tako boli. Kako zaboga mi lako nudiš vse kar si punca dejansko lahko želi, mi govoriš kako me ljubiš, kako si srečen, kako ljubiš najinega otroka, obenem pa živiš dvojno življenje.Kako naj mu še kdaj verjamem, če mi je lahko tako podlo lagal in mi prikrival stvari. Kako naj verjamem njegovim besedam, da je bil idiot in da je naredil napako...ne znam, ne morem. Ne morem pozabiti, da me je izdal na najbolj podel način. In ne samo mene. Izdal je tudi najino princesko, ki si jo je tako močno želel. In ves njegov trud, vse besede, vsa dejanja...nič ni dovolj dobro, nič ne pomaga, da bi zmogla oprostiti, pozabiti...

enostavno, preveč je vsega....

grda.

Kaj on pravi na to?
Če se iskreno pokesa, razjoka, iskreno.. in pokaze vdanost , pripadnost vama, mu daj moznost, in resi notranji boj s sabo.. ce ne, pusti ga...( tezko bo, in skoda za otroka, ampak če je glup, je glup)

zivjo majanvm!
Hm mislim da za to ni opravicila,saj si vanj popolnoma izgubila zaupanje! meni Skoda da je to storil saj pravis da je odlicen partner in ocka,morda bos po odkritem pogovoru z njim in s tem da mu vse tako poves lazje razmislila! Iz napak se ucimo,pravijo da lahko oprostis pozabis pa nikoli, Upam da stvari razcistita in da premagata to oviro ce se imata zares rada in da se potrudita zaradi princeske


Pozdravcek

Kaj naj ti recem? Ko jaz take stvari preberem, si recem samo to-do konca bom sama ostala. Razumem, da si prizadeta...jaz bi tudi bila. Ko enkrat izgubis zaupanje v ljubezen, je konec.
Situacija je res zalostna. Zenska ljubi partnerja, skupaj se odlocita za otroka, ona se trudi celo nosecnost in se potem z dojenckom, tip ji pa za hrbtom pocne take primitivne svinjarije, kot da je to najbolj pomembno v njegovem zivljenju...
Ce jaz s svojega stalisca gledam, je bolje, da kaj takega nikoli ne dozivim, sem raje celo zivljenje sama, kot pa kaj takega. Enostavno ni sprejemljivo, kako se moski obnasajo do zensk. Popolnoma brezcutno in sebicno, brez, da bi pomislili na posledice svojih slaboumnih dejanj. Jaz sem nad ljudmi ze zdavnaj obupala.
Sploh ne vem, kako naj ti svetujem. S tezkim srcem bi ga zapustila...?

Imam podobno izkušnjo z varanjem (samo brez otrok)... dolgoletna veza, potem pa izvem da vara... svet se tu podre, vse se obrne. Vse kar sta doživela skupaj je postavljeno pod vprašaj, kaj je sploh še res, kaj od tega je bilo iskreno, ali so vse skupaj samo laži...

Zame je to največja podlost, kar jih je možna... predvsem to, da partner nima toliko spoštovanja po vsem tem času ko sta bila skupaj, da ti laže in ni sposoben povedat kaj ga muči in prekinit na spodoben način, če ugotovi da to ni to...

Jaz s takim človekom nisem mogla več biti. Težko je ko to doživiš, ko ostaneš sam, brez zaupanja, brez volje, in kar nekaj časa traja da se pobereš... ampak če sedaj pogledam nazaj, bi se še enkrat enako odločila... tako sem vsaj zdaj mirna in imam še vedno upanje da srečam enega normalnega... sicer bi pa še leta živela z nekom, ki mu ne zaupam, če pa ni zaupanja, pa to ni ljubezen...

To je samo moje mnenje... na tebi pa je, kaj lahko požreš in prebaviš...

Imam podobno izkušnjo z varanjem (samo brez otrok)... dolgoletna veza, potem pa izvem da vara... svet se tu podre, vse se obrne. Vse kar sta doživela skupaj je postavljeno pod vprašaj, kaj je sploh še res, kaj od tega je bilo iskreno, ali so vse skupaj samo laži...

Zame je to največja podlost, kar jih je možna... predvsem to, da partner nima toliko spoštovanja po vsem tem času ko sta bila skupaj, da ti laže in ni sposoben povedat kaj ga muči in prekinit na spodoben način, če ugotovi da to ni to...

Jaz s takim človekom nisem mogla več biti. Težko je ko to doživiš, ko ostaneš sam, brez zaupanja, brez volje, in kar nekaj časa traja da se pobereš... ampak če sedaj pogledam nazaj, bi se še enkrat enako odločila... tako sem vsaj zdaj mirna in imam še vedno upanje da srečam enega normalnega... sicer bi pa še leta živela z nekom, ki mu ne zaupam, če pa ni zaupanja, pa to ni ljubezen...

To je samo moje mnenje... na tebi pa je, kaj lahko požreš in prebaviš...

ukini mu facebook

Če prav razumem, se ni nič zgodilo, razen pogovorov prek spleta?? Žal se tu ne morem strinjati z drugimi. Mislim, da stvar ni tako zelo huda. Seveda ni lepo, daleč od tega. Sigurno vredno resnega pogovora, da bi pa rekla, da mu zaradi tega ne bi mogla oprostiti, več živeti z njim itd. se mi zdi pa pretirano. Ljudje oproščajo večmesečna varanja, ki se fizično dogajajo, pa se potrudijo in v dobro družine marsikaj pojejo. Mislim, da v tem primeru lahko na stvar gledaš malček manj obsojanja vredno. Če ima maoški interes biti s teboj, če te ljubi, se posveča, na kratko je tak kakršn mora biti po tvoje, potem tu nimaš imet kaj pomislekov.
Včasih ženske ne razumemo najbolj, da ko ženska zanosi se svet začne vrtet okrog nje in predvsem otročka, ki se razvija v mamici. Potem pride porod in se ta središče pozornosti še bolj prenese na dojenčka. Potem je mamica, kako se ona počuti, kako ona spi itd itd. Šele na to je moški na vrsti. Včasih moramo biti bolj tolerantne do moških...verjetno v tem času ni doživljal neke vznemirjenosti, res dobrga sexa ipd (kar je normalno) in se zgodi da moški potem išče neko pozornost nekje drugje, fantazije o sexu se povečajo ker je spolno slabše zadovoljen...
Jaz bi ti predlagala pogovor in če pokaže interes za tebe, družino in mu je to to...in se opraviči in ti pove, da se to ne bo več dogajalo, mu po mojem mnenju brez scen in teženja oprosti in ne razmišljaj tako obsojajoče, ker ni to tako hudo. Z najedanjem ga samo še bolj odrivaš od sebe, ker že tako kot sm napisala je v tem trenutku zadnji v vaši družini ki je pomemben, zdej bi mu pa še ti težila, ker je poiskal malce pozornosti in potrditve drugje... Tu bi tudi dodala da poskusi tudi njemu namenjati pozornost, čimprej se spravi v sexi opravo, otročka nekam na čuvanje in mu pripravi malo akcije. Moški to pač potrebujejo. Lahko so dobri očetje, super partnerji ampak še vedno so moški v pravem pomenu...in potrebujejo žensko v pravem pomenu ( in ne samo mamice, dobre partnerke, ki se po novem vrti še samo okoli obveznosti in otroka)

Tudi jaz mislim podobno kot predhodnica.....da je za sex oz. pogovarjanje o njem prislo le preko neta in ni bilo fizicnega kontakta. Sicer je res, da bi se jaz na tvojem mesti vprasala dvoje:
- zakaj se mora o sexu pogovarjat s svojimi bivsimi in z njimi obujat spomine na (njihov) sex??? Zakaj se s tabo o sexu ne pogovarja in o vsem tem kar se pogovarja z njimi??
- ....ce se z njimi pogovarja o sexu in obuja z njimi spomine na oh in ah in super in fenomenalem sex...ali si pisejo med sabo tudi \'\'\'\'svinjarije\'\'\'\' in kako bi on zdej njej to pa to naredu???
Ker v tem primeru je pomoje samo se vprasanje casa, kdaj bo med njimi prislo tudi do fizicnega kontakta!!! Ce ze ni...

In on ni iskren s tabo, ti mu sedaj vec ne zaupas, skos bos v dvomih ipd...Ne vem kaj ti naj svetujem. Ampak jaz vem, da tako nebi mogla zivet. Ker je pomoje samo vprasanje casa kdaj te bo resnicno prevaral...
In rajsi pojdi stran in nudi puncki 100% ljubezen sama, kot pa da bosta vidva skupaj, jo sicer imela rada ampak bi se znala veliko kregat, pa bit slabe volje....to otroci opazijo in cutijo. In vprasanje ce je to dobro za tamalo.

Hvala za vaša razmišljanja.

Kaj on pravi na vse to....hja, že kar nekaj časa poslušam opravičila, gledam solze, poslušam prošnje, naj mu dam možnost, da mi pokaže, da mu midve pomeniva največ. In ko se stvari obrnejo na bolje, ko se malo sprostim in poskušam zadeve pustiti za sabo, pride vse nazaj...spomini, bolečina, jeza. In takrat, bi ga najraje pretepla do nezavesti..toliko jeze je v meni...obenem pa bi jokala do onemoglosti..toliko bolečine mi je povzročil. In ni dneva, ko ne bi pomislila na to, kaj sem videla, v glavi se mi odvijajo prizori, ne znam ustaviti misli. In vsak še tako nedolžen prepirček naju vedno pripelje nazaj k tej temi in tej bolečini.
Ali je prišlo do fizičnega kontakta al ne - tega nikoli ne bom vedela. On pravi da ne. Tudi napisano je bilo v tej smeri, da sta obujala spomine in poze....Vendar pa mi je ne glede na to, poanta ista. Izdal me je na celi črti. Da se je bil sposoben pogovarjati tako intimne stvari z neko drugo, medtem ko je bil z mano v odnosu in tudi takrat ko sem že bila noseča. Joj kako to boli, če samo pomislim na to.
Kaj bi mu lahko manjkalo, da je to naredil. Ne vem. Sem ga tudi to že vprašala, pa je rekel da nič. Da je bil enostavno neumen. Ja mogoče res nisem \'\"prostitutka\'\" v postelji in ga ne obdelam tako, da bi omedlel od užitkovi(kot ga je očitno ona). SEm pa vedno dajala pristno ljubezen, ga ljubila takega kot je in mu dajala sebe takšno kot sem. In sem se bila pripravljena učiti skupaj z njim, za naju. Pa sem očitno zgrešila. Ne vem. Saj sem tudi jaz imela obdobja, ko sem hodila naokoli, ko sem imela avanture, itd..samo potem si postaviš prioritete v življenju in se odločiš po kateri poti boš šel..vsaj jaz sem se..
No in na koncu, kljub vsem debatam, kljub vsemu razmišljanju, v mojem srcu ostaja ena velika rana, ki hudičevo boli. In milijon misli v moji glavi, kako naprej. Če sploh. IN njegov trud, da bi mu lahko spet zaupala..Pa ne morem, ker vedno iščem in najdem nekaj, kar me zmoti, in nekaj zaradi česar se ponovno vse podre....hja, spet sem zakomplicirala....