koschei: tud mene je firbec matrou zato sm prašala malo heca. Zanimalo me je, ker sm presenečena nad tvojim pisanjem. V današnjem času pričakovat neko resnost pri toliko starih kot si ti je skoraj znanstvena fantastika nevem no, poznam veliko starejših pa nimajo pol toliko resnega razmišljanja kot ti.
sam tok vidim se gibljem v napačnih krogih, bo potrebno kam drugam, tja kjer se tebi podobni sprehahajajo

levinja-88: Zelo mi je to zanimivo, da mi je že dosti ljudi govorilo o '"resnem razmišljanju'" in da naj raje takšne misli še odmislim za nekaj let. Saj veš, pač študentsko življenje. Ne vem no, sam pa bi najraje čim prej končal diplomo, dobil službo in začel z življenjem v dvoje. A ni nekaj najlepšega, da se imaš h komu domov za vračat? Pa tudi sem mnenja, da občutek doma ti da šele ljubljena oseba in ne sam prostor, ker trenutno sem brez doma :-) Upam, da ne hitim preveč skozi življenjska obdobja.

Js mislm, da s tem ni nč narobe, če tko razmišljaš. Vsak ima svoje razmišljanje in cilje v življenju, zatu spoštujem vsako razmišljanje. Dobro da smo si toliko različni, ker drugače bi bilo dolgočasno živet
Drugače pa ja, seveda je nekaj iz med najlepših stvari biti v dvoje, ne glede na to kako živita, skupaj ali vsak zase, in tiste skupne trenutke maksimalno izkoristita za to, da se imata lepo
Sam presodi ali hitiš ali ne. Za nekatere zelo prehitevaš spet za druge ne. Sicer je pa najpomembnejše to kar si sam želiš in ne toliko mnenje drugih.

Mislim, da ne hitim, ker že nekaj časa čutim potrebo po tem. Kakorkoli že, malo več se moram družiti še z ljudmi izven svojega kroga, ker trenutno imam res sušo s spoznavanjem novih oseb.

LP

Pravjo, da te v nekem obdobju prime kriza srednjih let, mene pa že dolgo prijemlje kriza '"mladih'" let. Sem v srednjih dvajsetih in so mi dekleta več ali manj španska vas. Slabo stanje na področju samozavesti, sicer na trenutke postane dobro, pa pride obdobje ko hormoni razdražjo moje telo, nato povabim kako dekle na pijačo, pa ni uspeha (statistično gledano pogorim na celi črti-itak), vse so že '"zasedene'" (velika verjetnost da so, je pa zraven še super izgovor, da se te hitrej znebijo). Nisem ravno pretirano družaben (ne-samozavest in izbirčnost pri družbi), zato si raje na vsake kvatre zastavim cilj, da pristopim do kakšnega delketa, ki se giblje v mojih krogih, a mi je vseeno neznanka. Ne morm zanikat, da izbiram dekleta po videzu, logično, če jih ne poznam, je edini razlog v tistem trenutku meni privlačen videz (pa po mojem mnenju nisem zahteven). Kar hočm povedat je, obstaja nek začaran krog, služba in obslužbene dejavnosti mi vzamejo veliko časa in energije, ne najboljša družabnost ter zaprtost, pomanjkanje dobrih prijateljev, vse to in še več mi dodatno zgrize upanje, da nekoč najdem dekle in da bo pripadnost obojestranska.

Imam pa občutek, da se najlažje pogovarjam s puncami (neznanimi), ki so same zelo samozavestne, oz. znajo dodati k pogovoru. Z njimi se lahko pogovarjam o marsičem, ravno zato ker so neznanke. Kako naprej, ne vem, iščem pripombe, predloge, zmenke z neznankami?, problem je pa velik, zelo.

Lep vikend

Žal ti pri tem ne morem pomagati, sem pa želel dodati, da te popolnoma razumem. Imam tudi nekaj težav s tem, da imam dokaj specifičen okus v življenju in vem kaj hočem od življenja samega. Razni študentski žuri in podoben način življenja mi zelo ne sede in bi raje z dekletom preživel večere v jazz klubih, si ogledal mogoče kakšnen izbran koncert ali pa film v Kinoteki (in ne Kolosej). Ampak dekleta s podobnimi interesi je problem najti v moji starostni skupini. Večino srečaš na žurih, KMŠjih, itd., ker na prej navedeno težko oseba sama gre.

Moram priznati, da imam že kar dosti težav z motivacijo na tem področju, ker bom počasi izgubil upanje.