Zdravo!

Imam problem, pa ne vem kako bi ga rešil, zato se zdaj obračam na vas.

Sem študent 2. letnika. Prvi letnik sem nekako prišel skozi (v prvo), zdaj sem v drugem in se sprašujem ali sem res izbral pravi faks. Lansko leto, ko sem bil v 1. letniku me je reševalo predznanje iz srednje šole, zato nisem imel večjih problemov pri študiju. Nekaj izpitov sem si sicer pustil in bi jih moral opraviti letos, a očitno mi to ne bo uspelo. Poleg tega se je moje predznanje izteklo, zdaj lahko samo gledam zapiske in ničesar ne razumem. Od 9 predmetov so mi bili letos morda zanimivi 3, zdaj pa sem še voljo izgubil, ker vem da nimam pogojev za napredovanje v višji letnik (no ja, pogoji so, a verjetnost da mi uspe je zanemarljivo majhna).

A to še ni edini problem. Problem je v tem, ker sem zadnja generacija, ki študira po starem programu. Kar pomeni, da bom drugo leto padel v bolonca in posledično moral narediti vse izpite. Letos (do sedaj) sem naredil samo 1 najlažji izpit (nameravam še 2 izpita). Ne predstavljam pa si v enem letu narediti 9 težkih izpitov, zato sklepam, če mi letos ne uspe, mi tudi drugo leto ne bo.

Letos bi sicer moral plačati vse lanske izpite (4. polaganje), a se sprašujem zakaj bi sploh šel na izpit (in zapravljal denar), ko pa itak ne znam kaj se je letos na faksu dogajalo. Če pa na izpit ne grem, ne morem v višji letnik.
Letos mi tako verjetno ne bo uspelo, drugo leto pa dobim še dodatne predmete (zaradi bolonca), kar bo vse skupaj še težje. Poleg tega pa kot rečeno ne vem, če lahko rečem da me faks še zanima.

O prepisu ne razmišljam, saj ni rečeno, da bi mi kje drugje šlo bolje. V 2 letnih, od kar sem na faksu mislim da se nisem kaj dosti naučil, poleg tega pa sem si vse skupaj predstavljal malo drugače. Lahko ponavljam, a bolj kot o tem razmišljam, da bi faks pustil in šel delat (bolje kot pa zapaviti veliko denarja in na koncu ne narediti faksa). Ne vem pa kako naj vse to razložim svojim staršem (ki me tudi financirajo). Nekaj sem jim že omenil, a pravijo naj vstrajam. Vstrajam lahko še 1 leto, a kaj če mi tudi naslednje leto ne uspe?

Zdaj ne vem, kako bi se odločil, zato vas prosim za mnenje

Saj si si že sam odgovoril. Faks ni pravi zate. Ampak to še ne pomeni, da se moraš odreči vsakemu faksu... v tem se strinjam s starši. Vsaj toliko bi moral vztrajati, da se mogoče prepišeš na faks, za katerega meniš, da se vsaj približno sklada s tvojimi željami in pričakovanji. Sicer pa je tudi tu, kakor pri vseh stvareh, tako, da ima vsak faks dobre in slabe strani. Nikoli ti ne bodo na faksu všeč VSI predmeti... naj bi ti jih pa bila vsaj večina, da ne hodiš ravno s kepo v želodcu po svetu.
Ampak faks pa le končaj, sem sigurna, da obstaja kak program, ki ti je pisan na kožo! Ker, brez šole, kaj si danes...? To ti res polagam na srce, formalna izobrazba je danes, ko postaja znanje vse pomembnejše (\'\"družba znanja\'\", če ti izraz kaj pove), osnova človeške dobrobiti (ne samo s finančne plati, znanje in uspehi v življenju človeka izpopolnjujejo) na kateri gradiš kompetence, ki so nujne za dobro službo, v kateri boš z zadovoljstvom, in lepo življenje.

Moj nasvet je torej, da pustiš trenutni faks/program, staršem pač razložiš, da to počneš zaradi sebe in zaradi njih (verjetno bi radi videli otroke zadovoljne), če se še ne vidiš v ničemer, magari 1 leto preživiš ob študentskem delu in v tem času skušaš ugotoviti, kaj te dejansko veseli. 1 leto mislim, da imaš dovolj, da odkriješ kaj si, kje si in kam želiš. Konec koncev pa čas sploh ni pomemben. Važen je cilj. Potem ko boš enkrat odgovoril na ta vprašanja, bo, mislim, vse druga steklo. Nič ni lepšega kot delat faks, ki te veseli. Potem ti nič ni težko. Govorim iz prve roke. Pa tudi sama nisem čisto sigurna da je program, ki sem ga izbrala, pravi. Pa kaj! Vsako leto se odpre toliko novih možnosti, izbirnih predmetov je malo morje, tako da se sploh ne obremenjujem s tem.
Pa saj smo študenti, zakaj bi se! Meni je to res najlepši čas in mislim, da še ne bom kmalu zaključila Enako želim tudi tebi.

Lp

Prav tega me je strah. Na trenutni faks sem se vpisal, ker sem pričakoval da me bo zanimal in bom zato tudi uspešen. Ampak če me to ne zanima (glede na to, da sem mislil, da me bo), kako bo potem šele nekaj drugega. Poleg tega pa sploh nisem več prepričan kaj točno bi rad.
Možnost da se prepišem je res, a kaj če mi tudi tam ne bo šlo? Potem, ne samo da bom zapravil veliko denarja, še na slabem glasu bom

Glede na to, da imam za sabo že 2 leti študija, se mi od začetka ne da it. Ostati na tem faksu pa je prav tako reskirano. Letos vem da ne bom naredil, vprašanje pa je če bom drugo leto (1. letos sem naredil malo izpitov, 2. naslednje leto dobim dodatne izpite). Potem pa se tudi prepisat več ne morem - razen izredno, kar pa mi ne pride v poštev. In kar je največji problem - kjerkoli bom naslednje leto bom v boloncu - to pomeni \'\"narediti vse izpite\'\", kar pa je zame nemogoče.

Tudi sam razmišljam, da bi eno leto pač delal, a se bom potem (če se sploh bom) težko navadil na študij, kjerkoli pač bom.
Na trenutnem faksu sem le še zaradi denarja, ki sem ga zapravil v upanju, da mi mogoče drugo leto uspe. Če se izpišem so šle zame 2 leti stran, za starše pa kup denarja

Po drugi strani pa se bojim kakorkoli ukrepati, ker se bojim, da bom naredil samo slabše. Zato sem si zaenkrat rekel, pustil bom času čas, da vidim kako se bo razpletlo.

Kaj bi pa vi naredili na mojem mestu? Vesel bom kakršnegakoli nasveta.

glej nisi edini, ki imaš zmedo v glavi in občutek krivde. Sama sem še razbrala, da tebe sploh ne zanima noben faks. Premisli o tem kaj tebi osebno pomeni izobrazba ......denarja se pa tako ali takozmeče vztran...je pač tako pomembno je da si se kaj naučil.

Sprašuješ se, če bo naredil faks......sama sem tudi imela probleme s tem in še jih imam pa sem čist na koncu. Sošolke so že vse uspešno naredile in ko jih poprosim za pomoč naletim povečinoma na hladen tuš. Pa kaj naj. Moj cilj je diploma in tudi sama ne vem kako bom naredila, vem pa da bom in to me žene naprej. Izobrazba je moja, sama sebi bom dokazala da zmorem čez vse teževe iti drugim pa usta zaprla.

Še to: ko se vsedeš v avto kako veš, da boš prišel na faks-saj ne veš...samo ljudje smo tako prepričani, da bomo prišli....zakaj pa se sam sebe ne bi prepričal, da boš naredil.......koliko še razberem iz pisanja ven......se noben ne more odločiti namesto tebe, to je v tvojih rokah.......aja tudi sama občasno preberem stran pa nimam pojma o čem piše sam si vedno pomagam z netom brskam in brskam pa se nekak poklapa skupaj. Mogoče imaš ti napečn način učenja. Saj te noben profesro ne bo gnjavil, da enako napišeš kot je v knjigi ampak vsaj približno. Predvsem pa razmišljaj s svojo glavo...in izpite naredi ni noben bav, bav res ne.....ker ni samo odvisno od znanja ampak od veliko drugih dejavnikov.

no da še jst neki dodam...pr meni je podobno, samo da sem zej 2.v 2letniku, lani nisem enega pogoja naredla in še vedno se mučim s tem...ne gre, pa ne gre...tut jst sm začela razmišlat da fax ni zame, vendar si pol rečem da mam samo še 2leti do diplome, da bo že nekako.

poglej vsi imamo faxa polno glavo, ko so izpiti se nobenmu več ne da...mam pa občutek da maš samo filing da nisi sposoben narest tolk izpitov in se jih sploh ne lotiš.... mislm kako pol veš da ti ne bo uspelo? če jih letos ne morš narest 9, jih naredi kolko jih boš lahko, pa če drugo leto ponavljaš jih boš mel manj za narest. (če pristeješ une z bolonca tejm 9 je veliko več kot če letos narediš 5izpitov, pa ti jih ostane samo še 4 tisti bolonjski!) pa ne s takimi da ne bi šel v bolonca ker morš vse izpite narest...kaj tukaj ti jih pa ni treba? itak da jih morš, če ne prej pa pol.

po mojem mnenju je važna le diploma in pa to kaj odneseš od faxa...sej vsi vemo da se učimo 3/4 neuporabnih stvari..pa kaj, point je da se naučiš organizirat svoj lajf, da se mal osamosvojiš..a ni res? nobeden fax ni tak k smo ga pričakoval....jst sm zvedla zle da spet nism unga izpita naredla...septembra bosta še 2 šansi...ne vem več kaj naj se učim...ampak bom tolk cajta delala dokler nam naredla, ker vem da sm sposobna.

mislm da ni problem to da ti ni všeč fax, vsi rabmo en trip na samozavesti, ponavad na faxu to pomen narjen izpit...in dokler ne delaš izpitov tut nimaš možnosti da se veseliš ko vidiš da si naredu. tako da ne jamri pa pojdi delat izpite. noben se sam ne bo naredu. Če se nobenga niti lotu ne boš, jih vrjetno ne bo skos manj za narest. pa glede snovi je tkole...beri in beri, vadi, potem boš šele loh reku da ne znaš, ne pa da govoriš da veš da ne boš naredu, v drugem stavku pa rečeš da niti veš ne kaj ste pri predmetu jemali.

toj to...ni mišljen kot napad nate, čist vwm kako ti je, samo jst se prsilm da se učim...zle mam par knjig pred sabo, sm si mal frej uzela...pa se učim da nardim kar se bo pač dalo.

lp

Ne vem kako je na drugih faksih, bom pa napisal kako je na mojem:

Prideš na predavanje in ti profesor s prosojnic bere snov... nekateri se pri branju še motijo, kar je zame slabše, kot če berem doma sam. Prideš ob 7.00 (ko bi lahko še spal) na vaje pri istem predmetu (pri vajah moraš do konec meseca zagovorit 4 seminarske naloge) in ti lepo zagovoriš 3 seminarske, s 4. pa asistent ni zadovoljen. Prideš naslednjič z isto nalogo in še vedno ni dobro. Kaj pa delajo asistenti na vajah? Sedi in čaka, da ga pokličeš, ker bi rad zagovarjal seminarsko nalogo. Kje je razlaga? Ni je! Poleg tega dobiš še kakšno bolj obsežno seminarsko nalogo. Probaš jo naredit in bolj kot se matraš, bolj ti ne gre. Le kako ti bo šlo, če pa ni dobre razlage! Na koncu vse skupaj pošlješ na eno lepo mesto in naslednjič preprosto ne greš na zagovor. Ker veš, da zaradi tega ne boš mogel na izpit, predmet enostavno odpišeš - ni te na predavanjih, ni te na vajah.
Pridejo izpiti, vendar nimaš pogojev za izpit. Takih primerov imam več. Preostane ti še nekaj '"normalnih'" predmetov, kar pa je premalo za napredovanje za višji letnik. Na koncu si rečeš zakaj bi se matral, če veš da nimaš šans. Posledično pustiš še tiste predmete, ki bi jih lahko naredil. Pogoje sicer nekako opraviš, a nimaš pojma kaj je bilo na predavanjih, ker te ni bilo. Na izpitu padeš.

Kaj hočem reči? Enostavno ni dobre razlage. Vse kar sem se letos naučil, se nisem na faksu, pač pa sam. Da zberem pogoje za izpit, se moram kakšen predmet učit celo popoldne in posledično mi zmanka časa za ostale predmete. Če bi bil vsaj malo boljši način dela na faksu, bi mi morda uspelo.
Drugo leto bom moral narediti še več predmetov, ko pa letos. Način dela pa se verjetno ne bo spremenil. Če so moje šanse že letos majhne, kakšne bodo potem šele drugo leto?

Sprašujem se kako je po drugih faksih. Na mojem je glih tako, kot bi bil asistent moj sošolec. Poleg tega imam predmet, ki ga že 2 leti opravljam (še ni narejen, je pa pogoj za napredovanje), nima pa nič veze z mojo izobrazbo.

na našem faxu je isto..ampak ko odložiš en predmet ker nimaš pogojev da greš na izpit, boš mogu tut tist predmet enkrat narest....

skoraj povsod je tak sistem na faxu, zj je pa od tebe odvisno al se boš potrudu pa mel neki za pokazat, al pa pač ne. dokler si študent boš mogu marskaj požret, ampak če hočeš narest se morš mal podredit, konc koncev asistent alpa profesor, na žalost je tko da morš delat tist kar ti naročijo.in če misliš da je to veliko, ko se učiš eno popoldne....pa kje živiš? jst sm z enodnevnim učenjem hodila skozi na gimnaziji. vzem si mal več čajta, v enem popoldnevu pa res ne morš vega...in logično da ti za ostale predmete časa zmanjka. kaj si se mislu 5 predmetov v 1 popoldnevu naučit. v glavnem v vsakem primeru boš mogu vse izpite narest, zj pa al navš celo leto nč delu, alpa nardiš tiste seminarske, da greš vsaj na izpit loh.

si mogoče pomislil da ni problem razlaga ampak to, da obupaš, ne vztrajaš na vajah, če ti 5x zavrne vajo ti jo pa 5x bo... če pa ne hodiš na fax, ne delaš nič celo leto, pa verjamem da pol ne nardiš izpitov.... zakaj te skrbi kako bo pol drugo leto z več izpiti, če jih letos sploh delat ne hodiš?

Saj vem, da poščanje izpitov ni pametno, ampak izpit, ki si ga bom letos pustil, nam nikoli rabu nardit. Drugo leto je itak bolonc in bom izbiral predmete - pač si bom izbral nekaj lažjega in bolj zanimivega.

Celodnevnega učenja si žal ne morem privoščit. Nekaj ur mi odnesejo vsakodnevne reči, preostanek pa imam tudi druge opravke, ki so nujni in mi pomenijo več kot faks.
Poleg tega sem opazil, da od nobenih predvanj in vaj nič ne odnesem, dokler se sam ne vsedem za knjigo in se poglobim. Če je tako, zakaj bi potem sploh hodil na predavanja in vaje, ko pa se lahko sam učim in pridem samo na izpit? Poleg tega pa: meni se je zelo težko učit stvari ki me ne zanimajo (in to je še največji problem).

Prvega letnika nimam v celoti še končanega. Drugo leto pa itak dobim še 2 dodatna izpita, ki jih prej nisem imel (pač bolonc). Poleg tega bom moral naredit še vse izpite v 2. letniku (razen morda enega).
In tako se vprašam: Če mi je letos težko narediti 5 izpitov, kaj bo potem drugo leto, ko jih bo 9?
Glede izpitov pa: ne da jih ne hodim delat. Ne smem jih, ker nimam pogojev - nimam opravljenih vaj.

Ne jamri, pa se bori, in končaj ta faks!

Se strinjam z zgoraj napisanim, vsi smo imeli krize, nič ni tako hudo, da ne bi bilo vredno izobrazbe.