Ne vem kako naj začnem.Imam vredu zakon z več ali manj napakami.Mož je ljubeč,zabaven,dober oče in dober človek na sploh.A tu se pojavi problem(predober,ki ne zna reči ne)Sebe premalo ceni s tem pa tudi stvari,ki jih ima oz.naredi,med katerimi smo tudi jaz in otroci.Tako dostikrat ostanemo same doma,ker pomaga drugim.Saj marsikaj razumem in potrpim,ampak tukaj je večni problem;njegov brat!!!Mi stanujemo zase v bloku 10km stran od njegovih domačih,med njimi tudi brat,ki imajo manjšo hribovsko kmetijo.Ker so starejši s kmetijo opravlja brat.Tu se pojavi problem.Bavi se z drobnico,ki jo ima ogromno,toliko,da nima nobenega nadzora nad njo.Pravi nered.Poleg tega ne zna opravljati z stroji brez katerih pri tolikšni količini ne moreš narediti nič in seveda tu vstopi moj vsestranski mož.VEDNO!Skoraj da ni stvari,ki bi jo lahko naredili brez njega(drvarjenje,oranje,krma...) Dela ki jih opravlja,nam vzamejo ogromno skupnih trenutkov,vsaj dvakrat do trikrat na teden je gor. Saj nimam nič proti,staršem je potrebno pomagati,ampak tole s krmo in bratovini ovcami,ki nima nobeden nobene koristi od nje!Vsi mu pravimo naj gre raje v službo in drobnico zmanjša le da bodo popasle domačijo,on pa trmoglavi in ne popusti(gre za čez 100 ovac).Star je čez 30,samski in zelo neurejen poleg tega je še zelo nesramen in aroganten do staršev pa tudi do moža je ljubezniv le zaradi koristi.To mi je dal že jasno vedet,čeprav ga mož dostikrat zagovarja.Skratka gori je vse narobe,tako da kaj dosti raje ne grem tja.Me pa moti to,da je mož kar naprej odvsoten,skoraj vse vikende,da ne govorim o pokvarjenih poletjih,ki so okradeni otrokom.Če želimo kam,grem največkrat sama z hčerama,da se počutim kot ločenka.Kolikokrat sva se že skregala zaradi tega dvojnega življenja.Po 17ih letih mi že počasi pojenjajo živci in sem pomislila že tudi na ločitev ampak me skrbi za hčerki,ki sta zelo navezani nanj in sta še manjši,čeprav vem,da zelo trpita,ko se kregava. Poskušala sem že z vsem od prošenj,naj neha in pomaga le staršem,do grožnje z ločitvijo.Nekaj časa je bolje potem pa isto.Vidim,da nebo bolje,če bom spreminjala druge ampak bom morala začeti pri sebi.Zato resno razmišljam o ločitvi a ne vem kako naj zberem pogum.Ko bi vedeli kako trpim,ko gledam kako mi zaradi enega bedaka razpada zakon! Ali mi lahko kdo svetuje,če še lahko kaj naredim,čeprav ne verjamem.Ali pa mi naj pove,če je bil že kdo na tem,kako zbrati pogum in oditi!

Yosh, da bi tebi enkrat postalo jasno da je to ŽENSKI FORUM. Res si ne predstavljam kakšen človek si ti.

Yosh, a ti res nimaš nič bolj pametnega za počet... včasih si samo kozle streljal, zdaj si pa že prav nesramen... se čisto nič ne čudim da te nobena noče... ampak te tvoje frustracije greš lahko izživljat kam drugam...

Dej preberte si njen post, vse je jasn napisan. Kaj joka, za kaj joka, no povejte mi?
In ti si neka zena? Svasta. Pa bolje da ga napustis, ker je predober zate, tako kot si rekla.
Sebična si in zavistna si. Predlagam da preberes svoj post se enkrat. Prvo razmisli kaj je vir tvojih tezav, ti si del enacbe, slepec. Pa kira zena gre grozit svojemu mozu, zato ker ni njen spolni pripomocek, pol pa se zgovarja za svoje otroke. Pust ga, bolje da gres stran. Gozno.

Deklca: Bi ti rekel nekaj lepega, sam ,. se bom zadrzal.
Gloss; res? Ne me hecat. Jaz pa si predstavljam kaksen clovek si ti.

yosh je bil spet mal predolg na soncu...c-c-c!

Hmm..bedno je če moški nima časa za žensko...vsaka bi se počutila bedno, nezaželjeno in bi to težko razumela...Po drugi strani pa ne hodi s prijatelji, sodelavkami, itd. Torej vaš skupni čas ne zapravlja zase ampak za dobro delo, kar je treba cenit.
Kljub temu pa je prav da ima narejeno lestvico prioritet in njegova družina bi mogla biti na prvem mestu! In ne da hodiš sama na morje z otroci ker on pomaga nekje...to se mi ne zdi najbolj prav.

S tvoje strani pa ni prav da mu groziš. Mislim, da se je potrebno usesti, on naj pove kaj on misli glede tega, ti povej kaj misliš ti (brez groženj) in sigurno se bo dalo kakšen kompromis najti. Mogoče bi šla z njim in bi cela družina pomagala, da bi bilo delo prej opravljeno, bili bi skupaj in še ostal bi čas za vas. On pa naj na ta račun mogoče kakšen vikend postavi vaš skupni čas pred pomoč in kdaj pač ne gre pomagati.

Sigurno se bosta lahko dogovorila, če imata le voljo in so druge stvari med vama ok.
Glede tvoje negativnosti do njegove družine...mislim, da si krivična. Kdo pa si, da sodiš njegovo družino? Saj je njegova! In če on preceni, da je prav da pomaga, je prav da pomaga! Tvoja odločitev je samo, ali boš ti njemu ali ne? Ne vem zakaj njegove družine preprosto ne sprejmeš z nevtralno energijo in prepustiš njemu oceno kaj je prav in kaj ne. Poveš svoje misli, mogoče nasvet, ko ga rabi, tu pa se stvar rudi zaključi...Res ne maram, ko si ženske vzamejo pravico po ocenjevanju njegove družine in celo diktirati želijo odnose ki bi jih naj imel moški (zdaj njen mož) s svojo, ponavljam SVOJO družino. Ne vem kaj vam ni jasno?? Da bi se men moški vmešaval, kakšne odnose bom imela z družino in kaj je prav da naredim in kaj ni....ne bi tega dolgo gledala! Če ne more bit v prijateljskih, pozitivnih odnosih, ker mu nekaj pač ne paše, potem naj bo vsaj v nevtralnih...definitivno pa ne nastrojen proti družini, ker človek se težko odloči me ljubeznijo in družino, na koncu pa še vedno potegne z družino, tako kot je očitno tvoj mož, ti pa se zdaj pritožuješ...zamisli se malo.
Ne vem kakšen pogum potrebuješ da greš? Samo škoda je, da prizadaneš človeka ki te ima rad, samo zato ker je predober in nekje nekomu pomaga?? Malo čudno ane?

Mislim, če nisi uspela v 17 letih uredit te težave-sklenit nekakšnega kompromisa, tudi zdaj ne boš. Tvoj mož je dober človek, dober človek za koga, za brata, ki ga podpira v njegovi nedoraslosti (če se je človek sam odločil za neko stvar, naj jo pol sam tudi izpelje, jaz bi tudi imela kmetijo, če bi mi jo drugi obdelovali zastonj). Poznam take ljudi, ki bi za druge vse storili, družina pa na zadnjem mestu.
Odločitev je tvoja, karkoli boš storila, bo nekdo trpel. Če ostane tako kot je, boš trpela ti, če greš bosta trpeli hčeri. Je še ena varianta, seveda če si pripravljena na njo-ostaneš, njega itak ne boš spremenila, torej tako kot si napisala, spremenit boš morala sebe,uživaj v življenju s hčerama, če si osamljena, si najdi nek hobi, ki te zadovoljuje-skratka živi mimo njega, če on noče s tabo, ker so mu bolj pomembna dobrodelna dela. Saj lepo, da pomaga svoji družini, ampak mislim, da bi si tudi moral postavit neke meje.
Morala pa boš tudi sama pri sebi razčistit kaj za tebe pomeni: dober človek, ljubeč mož, dober oče, zabaven-ali ga vidiš ti v takšni luči ali ga drugi tako dojemajo.
Jaz ga ne bi opisovala kot dobrega moža in očeta, ampak kužeka, ki takoj prileti, ko mu gospodar (njegov brat) zažvižga. Kakšen je to človek, ki postavi svojga brata pred otroke in partnerja

Yosh nabavi si gumijasto Ančko, ker ti je sperma zalila možgane. Pa kaj ti res misliš, da je za vse težave vedno krivo pomanjkanje seksa. Mialim da si ti tisti, ki bi še moral 1x prebrat post-pa kje je omenjeno kakšno pomanjkanje seksa.
Jao Josh res si nabavi Ančko, da ne bo prepozno.

yosh tukaj se strinjam z ano..ti si tisti ki vdo misli na seks. ne me zenske, da je vedno to vzrok vsem problemom. ocitno mors sam se enkrat prebrat post. ker nikjer ne pise da ji primankuje seksa zard odsotnosti moza, ampak njega samga, moza ni!

Qlara,tvoj mož je ena velika dobričina!
Enostavno se pogovori z njim in to resno.Postavi ga pred dejstvo,da ste mu na prvem mestu ti in otroci.Če se ne bo vam posvetil, bo v tem primeru vajine zveze konec.
Mal se mi zdi škoda ,da bi 17 let skupnega zakona zavrgla zaradi enega brata.Konec koncev je dober človek.
Pa veliko sreče!