Pred desetimi leti ste se predstavili na odru šova Slovenija ima talent. Kaj je bil glavni razlog, da ste se odločili, da stopite na naš oder? Kakšna so bila tvoja pričakovanja?

Moja želja takrat je bila, da bi nekako predstavila in pokazala citre v drugačni pop preobleki. Do takrat sem imela za sabo že kar nekaj nastopov, ki so se dotikali predvsem glasbene šole, tistih internih nastopov, potem so bila tu še državna tekmovanja, mednarodna tekmovanja ... Ampak odločila sem se, da bi rada združevala vokal in citre, zato sem se začela ukvarjati s pisanjem priredb ob citrovski spremljavi. To kombinacijo sem želela potem predstaviti širši publiki in Talenti so bili nekakšna odskočna deska.

Kako težko pa je z glasbilom, kot so citre, zajadrati v pop glasbo?

Ja, to se je začelo ... Tudi, ko me kdo vpraša, kako to, da sem se odločila za citre, niti sama ne poznam odgovora. Bile so mi simpatičen inštrument, zelo so mi bile všeč, všeč mi je bil tako ton kot videz, pravzaprav mi je bilo všeč vse skupaj. Od malih nog sem se ukvarjala tudi s petjem, do tega, da sem začela kombinirati citre in vokal v pop preobleki, pa niti sama ne vem, kdaj točno je prišlo, lahko pa rečem, da se je vse skupaj začelo pri nastopu v osnovni šoli, ko me je učiteljica prosila, če bi lahko igrala na njeni poroki. 

Takrat sem se prvič predstavila s pesmijo Pesek in dotik, ki je bila ena izmed mojih prvih priredb. Dobila sem pozitiven odziv, tako od domačih kot od gostov na poroki, zato sem se lotila še ostalih priredb. Skozi vsak nastop sem dobila pozitiven odziv publike in to je bil še dodaten zagon, veter v krila, da sem ostala na tej poti, zato sem se predstavila tudi na Talentih, in tudi tam dobila pozitiven odziv. Spomnim se, kako sem z veseljem brala tiste komentarje in pa tistega posebnega občutka, ko so se predvajale oddaje po televiziji in ko sem v tistem času obiskovala nakupovalne centre, pa sem kdaj slišala koga, ki je rekel: 'Ej, to je pa tista iz Talentov'. To je bil res prav poseben občutek, pa tudi še zdaj, po desetih letih, ko sem imela že samostojne koncerte, so kdaj v publiki mlajši citrarji, ki se potem pridejo slikat z mano in vprašat, kako je bilo na Talentih, kako je to izgledalo, tako da nastop ni ostal samo v mojem spominu, ampak tudi v spominu ostalih citrarjev in ostale publike.

O trenutku, ko ste se navdušili nad citrami ste govorili že tudi v avdicijski oddaji. Kako je to pravzaprav izgledalo, ko ste mami in očetu prvič rekli, da si želite igrati citre? So vas takoj vpisali na tečaj?

Bilo je tako, da je moja mama že prej prepevala v pevskih zborih, ati sicer ni toliko glasbeno ustvarjalen, ampak glasba mi nikoli ni bila tuja. Že v osnovni šoli sem začela obiskovati pripravnico, to je nekakšno spoznavanje glasbe, teorija glasbe ... In potem pride čas, da se odločimo za nek inštrument. Spomnim se dneva, ko sem po televiziji videla citre, šla sem v šolo, prišla domov, nato pa sem pri kosilu kot iz topa ustrelila, da bom igrala citre. Sprva so bili vsi začudeni, ampak citre so bile moja ljubezen na prvi pogled. Potem pa se je pojavila težava pri vpisu v glasbeno šolo, ker ni bilo prostega mesta za citre solo, ker je bil profesor v glasbeni šoli še profesor violine in vsa kvota učencev, ki jo je imel, je bila že izpolnjena. Spomnim se, da sem bila takrat zelo žalostna in da sem celo rekla, da ne bom več hodila v glasbeno šolo, če ni možnosti igranja citer. Bil je 28. avgust, tri dni pred samim začetkom vstopa v glasbeno šolo, ko se je sprostilo eno mesto in od takrat so citre vedno moj spremljevalni inštrument, kamor koli grem. 

Na Talentih ste navdušili že z avdicijskim nastopom. Mama in oče, ki sta vas spremljala, sta žarela od ponosa, očarali pa ste tudi žiranta, g. Branka Čakarmiša, ki je bil ob vašem nastopu popolnoma zasanjan. Kako to, da ste se odločili za tako mirno pesem?

To je bila ena izmed mojih ljubših priredb. Vsak glasbenik, slovenski ali tuj, solo ali skupina, vsak ima nekaj svojega, vsak ima nekaj, kar mi je pri njem všeč in takrat je bila zame to skupina Tabu in njihova pesem Pesek in dotik, ki je bila ena izmed mojih prvih priredb, ki se mi je že takoj usedla v srce. Že sama melodija, pa tudi besedilo te pesmi ... Res ima lepo sporočilnost in to je bila prva pesem, s katero sem prikazala citre v pop luči.

Ravno pri tej pesmi, Pesek in dotik, so bile prikazane akustične citre, ki jih imam še vedno ... Te citre imajo tak trebušček in jih včasih uporabljam tudi kot tolkalo. Kako citre uporabim tudi kot tolkalo, si lahko ogledate v mojem novem videospotu, ki sem ga izdala, to pa je priredba pesmi Ledena od skupine Shiddarta. 

V polfinalni oddaji ste se potem odločili, da greste v popolnoma drugačno smer, odločili ste se namreč za tujo pesem, ki je bila v tistem času zelo popularna. Je bil to del taktike, da izberete pesem, ki jo bodo vsi poznali? Kako pomembna se vam zdi izbira pesmi nasploh?

Izbor pesmi je zelo pomemben. Tudi pri poslušljivosti ljudi sem imela to srečo, da me je odneslo v pop način, kjer zadeneš res širok spekter poslušalcev. Tako izbor pesmi kot sama predstavitev sta zelo pomembna. Tega takrat še nisem vedela, ker so do takrat bili samo ti manjši nastopi, za katere se sam urediš in pripraviš, tukaj pa je bila pomoč celotne ekipe, ki nas je naučila koketirati s kamero in kako se je treba obnašati na samem odru. To je bil zelo velik plus!

Vem, da se je v tistem času vrtela pesem 'I Knew You Were Trouble' od Taylor Swift, ampak želja je bila, da v začetku citre predstavim v mirnejši obliki. V polfinalu sem se nato odločila za nadgradnjo, zato sem se predstavila s tujo pesmijo. Želela sem tudi pokazati, da citre niso samo solo in vokal, ampak da se da nastopiti tudi z bobni in drugimi inštrumenti, ali pa celo, kot je bilo predstavljeno v polfinalni oddaji, na posneto matrico. Citre imajo zares širok spekter, kjer se lahko predstavijo. Samo nebo je meja, ki nas omejuje. Ampak zdaj nastopam večinoma v tej preobleki, kot ste me videli v avdicijskem nastopu, ker se tam počutim najbolj domače in tudi gledalci me tako najbolj pristno spoznajo na nastopih v živo, da nimam podlage matric v ozadju, ampak igram, kar citre same privabijo iz sebe in pa vokal. Potem pa so še kakšni nastopi, kjer igram skupaj s kakšnimi bobnarji ali kitaristi in vokalisti, vesela sem vsakega sodelovanja, ampak primarno citre in vokal. 

Omenili ste ekipo, ki je stala za vami v času šova. Zdaj, ko pogledate za nazaj, je bilo kaj v zvezi s šovom popolnoma drugače, kot ste si predstavljali? Vas je kaj še posebej presenetilo?

Najbolj me je presenetila velikost studia. To me je najbolj šokiralo, ker po televiziji mi je to delovalo ogromno, bilo me je celo strah, da se bom s citrami izgubila na odru ... Bilo pa me je strah tudi treme. Priznam, da me je bilo treme zelo strah, ker tukaj gre le za citre in vokal. Če se pojavi trema, se kaj hitro pozna na vokalu, ki ni takšen kot bi moral biti. Vedela sem, da je poleg matrice in plesalcev pomembna tudi časovna usklajenost, ki mora biti do potankosti izdelana, da bom pravi čas slišala sam začetek pesmi, da ga ne bom zaradi treme preslišala, da me ne bodo misli odnesle kam drugam ... 

Ampak moram priznati, da je bila celotna izkušnja zelo pozitivna. Naučila sem se ogromno, predvsem pa lahko najdeš sebe in ugotoviš, kako se v resnici želiš predstaviti. Nekaj sugerira publika, ampak pomembno je, da verjameš vase in da veš, da je to del tvoje glasbene poti. 

Najbolj presenečena pa sem bila torej nad studiom in kamerami, za tremo pa na koncu niti ni bilo časa. Bilo je veliko intervjujev, veliko dogajanja na splošno ... Vedela sem, da imam pesem izpiljeno in da bom šla na oder. Preden sem šla na oder, sem si še rekla: 'Okej, Tanja, tvoj čas je, znaš pesem, pokaži se v najboljši luči. Celotna izkušnja je bila res super.'

Koliko časa pa vam je vzela celotna priprava na polfinalni nastop?

To je bilo 26. maja, ravno takrat sem bila tudi v obdobju pisanja mature, ker sem ravno zaključevala gimnazijo. Takrat sem bila zares hvaležna za ta glasbeni odmik od vseh knjig in učbenikov, ki so bili takrat zahtevani za končanje gimnazijske mature. 

Bilo je tudi veliko odrskih priprav, ker sem bila na avdicijski oddaji za sedečo mizo, v polfinalnem nastopu pa je bila ta miza stoječa, prav tako pa miza ni imela ravnih kotov in je predstavljala neke vrste scenski izziv. Imela sem tudi zelo dober občutek, ko so mi rekli, da bodo z menoj tudi plesalci, navaditi pa se je bilo treba še na vse luči. Ko nastopamo, moramo to dati na stran in se zavedati, da je to scenski dodatek, ki nas ne sme motiti pri samem nastopu. Imeli smo veliko vaj, zato sem lahko šla tudi samozavestna na oder, imela sem le tisto pozitivno tremo, ki ti da malo zagona in malo adrenalina, ampak tako je pri vsakem nastopu. 

Tudi v polfinalu ste poželi izvrstne komentarje žirantov, g. Čakarmiš je celo rekel, da bi nekaj takega bila lahko zmagovalna kombinacija na Evroviziji. Ste kdaj razmišljali tudi o tem? Da bi se poskusili uvrstiti na omenjeno tekmovanje?

To pa je visoko postavljena lestvica, ampak nikoli ne reci nikoli. Glasba je z menoj že od malih nog, vse se je začelo z vpisom v glasbeno šolo, potem nadaljevanje, ki žal ni bila srednja glasbena šola, ampak gimnazija, potem je sledil naravoslovni študij, zdaj pa sem se vrnila k poti samostojne glasbenice. 

Mislim, da je želja vsakega glasbenika stati na velikih odrih, predvsem pa, da uživa, na katerem koli odru stoji. Za zdaj mi uspeva, da se imam zelo dobro na vsakem nastopu, vsak nastop mi da nekaj svojega, če pa pomislim, da bi stala kdaj na odru Evrovizije in nas zastopala v kombinaciji citre in vokal, bi si to seveda želela. Mogoče pa me pot kdaj odnese tudi tja. 

Kaj pa kakšna druga tekmovanja? Ste se jih že kdaj udeležili oz. ali se jih imate namen kdaj udeležiti?

Kot citrarka solo sem sodelovala na državnih tekmovanjih, sem dobitnica dveh srebrnih in dveh zlatih plaket. Leta 2008 sem bila na mednarodnem tekmovanju v Nemčiji, kjer sem prejela posebno nagrado za muzikalnost, dve leti pozneje pa sem v kategoriji mlajših citrarjev prejela naziv evropske prvakinje. 

Pozneje me je odneslo v kombinacijo vokal in citre solo, zdaj pa je to postala tudi moja profesionalna kariera. Novih tekmovanj trenutno nimam v planu, imam pa željo več časa posvetiti samostojnim koncertom in se predstaviti ljudem v več krajih po Sloveniji. Vedno sem vesela televizijskih nastopov ali pa radijske predstavitve, upam pa tudi, da bodo moje prihajajoče priredbe opremljene z videospoti. 

Omenili ste, da je glasba sedaj postala tudi vaša profesionalna kariera. Kako je v Sloveniji živeti od glasbe?

Do sedaj sem imela poleg glasbe vedno še neko dodatno dejavnost, glasba pa je bila bolj za dušo. Na samostojno glasbeno pot sem stopila šele z decembrom 2022. Za zdaj bom rekla, da je občutek, ko si na samostojni poti glasbenika, negotov, hkrati pa je super. Ogromno je adrenalina in ta adrenalin mi za zdaj paše. Ta občutek, ko vidiš, da je ljudem všeč to, kar ustvarjaš, in da za tem stojiš ti sam, je zares super. Kako bo šlo naprej, ne vem, se bom pa trudila po svojih najboljših močeh. Za zdaj kaže super. Upam, da bo moja pot obirala same lepe vzpone, čeprav verjamem, da bodo kdaj pa kdaj tudi kakšni manjši padci, ampak če veš, za kaj se trudiš in imaš neko željo, nek cilj, neko vizijo, se da tudi te manjše padce preživeti. 

Ali lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo kakšne avtorske skladbe?

Za zdaj sem šla na to pot, da sem združevala citre in vokal v pop preoblekah, za katere priredbe napišem sama. Torej nisem avtorica besedila, nisem avtorica glasbe, ampak v vsako pesem oz. v vsako priredbo dam nekaj svojega. V repertoarju imam tako slovenske ljudske pesmi in zimzelene na pop način kot novejše izvajalce, vendar vse priredim na nek svoj citrarski pop način in vsaki priredbi dam nekaj svojega, če ne drugega, pa vsaj svoje občutke. 

Željo imam seveda tudi po odru Evrovizije, kot sva že prej govorili, med drugim pa se mi zdi, da ima čisto vsak glasbenik željo imeti neko svojo avtorsko pesem, ki je nekako končni izdelek glasbene poti, ki jo glasbenik prehodi. Za zdaj ostajam samo pri želji, trenutno še nisem našla pravega navdiha, verjamem pa, da bo prišel tudi ta trenutek, ko bom začutila, da je čas za avtorsko skladbo. Stremim k temu in če me boste spremljali, boste videli moje priredbe, nekoč pa tudi mojo avtorsko pesem.

Govorili sva že tudi o času po Talentih. Ali imate iz tistega časa morda kakšno zanimivo anekdoto, ki se vam je pripetila s kakšnim oboževalcem?

Takrat po prvem avdicijskem nastopu je bilo zelo zanimivo ... Spomnim se, da sem šla v trgovino, kjer sem v garderobi pomerjala oblačila, ko pa sem prišla ven iz garderobe, pa so me tam čakale tri mlajše punčke, vsaka s svojim kosom papirja in kulijem, nato pa so me prosile za podpis. Jaz sem bila takrat zelo vesela takega odziva, da te ljudje prepoznajo, tisto, ko vidiš, da te s pogledi spremljajo in da vedo, da si jim znan. Še zdaj se kdaj zgodi, da ko me na nastopih vidijo v kombinaciji vokala in citer, vedo, da so me nekje že videli, ko pa omenim šov Slovenija ima talent, vedno rečejo: 'Točno, tam si bila'. Tudi zdaj, po toliko letih, po desetih letih, so citre še vedno moj prepoznavni znak. 

Kljub navdušenju žirantov se zaradi premalo glasov gledalcev v finale niste uvrstili. Kaj mislite, da je bil razlog za to? Bi lahko kaj storili drugače, da bi z nastopom prepričali še več ljudi ali je bil konkurenca enostavno premočna? Ste bili razočarani, da uvrstitve v finale ni bilo?

Nikoli nisem bila žalostna, ker se nisem uvrstila naprej. Dovolj mi je bilo že samo to, da sem se lahko na avdicijski oddaji predstavila in da sem takrat dobila trikrat 'da' in potem šla v naslednji krog. Že samo doživetje je bilo vrhunec vsega, kar sem si želela doseči. Daleč od tega, da bi bila žalostna. Tudi v življenju se trudim gledati na stvari s pozitivne strani in tudi če stvar ni sama najlepša in tudi če mi ne uspe, se trudim iz tega potegniti nekaj dobrega.

Kako pomembna pa je podpora družine?

Rekla bom, da ogromno. Sploh, če je tekmovalec še mlajši. Res je pomembna podpora staršev, prijateljev, družine, kogar koli. Mene so podpirali že od samega začetka. 

Približuje se tudi že nova sezona Talentov. Kaj bi svetovali vsem tistim, ki se bodo na našem odru predstavili letos? Kaj morajo vedeti? Kaj žiranti iščejo? Morda lahko izpostavite nekaj, za kar bi si želeli, da bi vam kdo povedal, preden ste vstopili v šov?

Vedela sem, da v svoji zvrsti glasbe, citre in vokal, zelo zelo uživam in moja želja je bila takrat to predstaviti ljudem. Jaz sem se zelo držala svoje začrtane poti, ampak nič ni narobe tudi, če poskusite kaj novega. 

Mladim talentom svetujem, naj uživajo, predvsem pa naj stojijo za tem, za kar so se odločili, da bodo predstavili. Pomembno je tudi, da imajo vsaj malo te pozitivne treme, to definitivno ne sme manjkati. To je to, kar bi jim svetovala, vse ostalo pa pride sproti. 

Prižgi svojo zvezdo tudi ti!

Prijave za novo sezono šova Slovenija ima talent so odprte! Naj šov tebi in tvojim odpre vrata v svet zabave in slavnih, naj bo tvoja karierna odskočna deska. Prijavi sebe, družinskega člana, partnerko ali ljubimca, soseda ali prijatelja. Novi predizbori bodo na POP TV potekali že konec meseca, in sicer 21. in 22. aprila! Prijavi se TUKAJ!