Zmerljivke, zbadljivke ali … le šala?

Gotovo ste že slišali tisti znani stavek, da včasih besede bolijo še bolj kot udarci. In prav to velja za psihično nasilje, ki ga je v odnosu včasih težko prepoznati. A če se najprej osredotočimo na tisto najbolj očitno, so za tovrstno obliko nasilja zelo pogoste zmerljivke in zbadljivke, s katerimi skuša nasilni partner drugega ponižati in razvrednotiti. Običajno se nanašajo na partnerjeva dejanja in izgled. »Ti pa res nimaš pojma o kuhanju.« »Popolnoma nesposobna si.« »Lahko bi že kaj shujšala, izgledaš kot mrož.« Na daljši rok žrtev tako začne dvomiti v občutek lastne vrednosti. A treba je poudariti, da žaljivke in podobni komentarji niso vedno izrečeni v afektu, pač pa so lahko precej dvoumni, 'zaviti v celofan' in žrtev potrebuje kar nekaj časa preden dojame njihov pomen. V takšnih primerih je nasilni partner v resnici posmehljiv, ciničen, sovražen, a izrečene besede žrtev dojame kot nevtralne in neškodljive. 

Med psihično nasilje lahko umestimo tudi kaznovanje partnerja s tišino, kar pomeni molk in popolno ignoriranje – lahko več dni ali celo tednov. Namen je vzbuditi slabo vest, kesanje, morda izsiliti opravičilo … namen pa je prizadeti partnerja. Zelo podobno ’tihim mašam’, kot jim radi rečemo pogovorno, je tudi kaznovanje partnerja z izogibanjem telesnih dotikov in spolnim odnosom.

Nadzor, manipulacija, ustrahovanje

Psihično nasilje pa ima tudi druge razsežnosti. Žrtve nasilja lahko sčasoma postanejo ujetnice lastnega partnerskega odnosa. Seveda je vsaka zgodba drugačna, tako kot so si različni tudi pari, a velikokrat se začne z omejevanjem svobode, manipulacijo s čustvi, nadaljuje pa se z ustrahovanjem. Pri tem nikakor ni rečeno, da nasilni partner sploh uporabi fizično silo, dovolj je že ’neviden’ konflikt, nemogoče zahteve in nenehni pritiski, ki sčasoma postajajo vedno večji. Eden takšnih primerov je denimo ljubosumni in posesivni partner, ki želi svojo partnerico prikleniti nase. Zelo pogosto se vse skupaj začne precej subtilno. Partner želi s prošnjami, moledovanjem, včasih tudi jokom doseči, da bi obveljala njegova. Žrtev seveda ne sluti, da ne bo ostalo le pri tem. Njegove zahteve so vse večje in odločnejše in kaj kmalu se zgodi, da žrtev nima več stika s prijateljicami in družino, prav tako ne prostega časa zase … skratka, njeno življenje pristane v rokah partnerja. To se seveda ne zgodi čez noč in lahko traja več mesecev ali let, da pride do takšne faze. Pri nasilnih partnerjih je zelo pogosto tudi poniževanje žrtve v družbi, s čimer skuša pokazati svojo moč, kontrolo in superiornost.

Na kaj je torej potrebno biti v odnosu pozoren?

- Na čustveno izsiljevanje, poniževanje, sramotenje,

- ljubosumje, posesivnost, nadzor in omejevanje svobode,

- verbalno agresijo, cinizem, kričanje ali kaznovanje s tišino,

- čustveno in telesno ignoriranje.

Za nasilje ni opravičila

Vsakršna oblika nasilja je nesprejemljiva. Pomembno je, da nikoli in nikdar ne vztrajate v odnosu, v katerem so prisotni manipulacija, igranje s čustvi, obdobja žalosti, občutki ujetosti in neizpolnjenih potreb. Seveda noben odnos ni popoln, v vsakem so vzponi in padci, a prav ti nam omogočajo skupno rast, če jih znamo skupaj obrniti v svoj prid. A vsi vemo, da nam življenje prinese tudi težje odnosne preizkušnje, ki zamajejo tla pod nogami. Dejstvo je, da partnerski odnos skozi čas prebudi tudi največjo bolečino, a če je ta bolečina s strani partnerja ustvarjena namerno, potem se je potrebno ustaviti in vprašati, ali je to res to, kar si želim? Je to res oseba, s katero si želim rasti in deliti življenje? Vsak zase najbolj ve, česa si v življenju ne želi, a včasih so koraki na poti v novo življenje in osvoboditev presneto težki. V takšnih primerih se obrnite na svoje najbližje ali poiščite strokovno pomoč, nikar pa za vsako ceno ne vztrajajte v odnosu. Čisto vsak si zasluži biti cenjen, ljubljen in srečen.