Kako se bo mlad človek soočil z vsemi izzivi, ki jih prinese prelomnica v odraslost, je veliko odvisno prav od družine. Če je v njej lahko oblikoval zavedanje in zaupanje, da bo uspel v vsem, kar se bo lotil, bo veliko uspešneje vijugal med vsemi izzivi; če pa bo napolnjen z negativizmom, dvomi in nezaupanjem vase, bo moral v sebi zbrati toliko več moči, da bo premagal ovire. To je lahko prvo iskanje zaposlitve in soočanje s poklicnimi izzivi ali pa so to intimni odnosi, ki tudi v resnici razkrijejo, kaj nosimo globoko v sebi. 

A ne glede na to, kakšno zapuščino nosimo od doma, je treba vseskozi imeti pred seboj zavedanje, da lahko uspemo v vsem, kar si zamislimo. Če se zavestno aktiviramo in odločimo preseči moč preteklosti, ki nas z nevidnimi nitmi vseskozi preizkuša, in se trudimo z veliko mero poguma in volje slediti ciljem, potem verjetno ne bomo srečali ovire, ki je ne bi zmogli. Vse je v naši lastni odločitvi.

Kako najti svoje mesto v svetu in kako težak je lahko ta prehod, smo se pogovarjali tudi z Anjo Kovačič, spec. zakonske in družinske terapije.

"Ko smo mladi in šele na pragu odraslosti, so naša pričakovanja visoka. Želimo si dobre službe, uspešnih odnosov, skratka življenja, v katerem bi bili zadovoljni in izpolnjeni. A pri nekaterih se zalomi že pri prvem koraku na poti v odraslost – študijem. Lahko rečemo, da je študijski čas nekakšna prelomnica, ki pomeni prestop iz mladostništva v odraslo življenje. Pojavijo se prve resne odgovornosti in prve življenjske krize, povezane s partnerskimi odnosi, prijateljstvi, študijem. Sledi prvo iskanje službe, za katerega vemo, da ni tako zelo enostavno, in ko se temu pridružijo še neuspele partnerske zveze, se zdi, da življenje pokaže tudi tisti manj lepi obraz. Verjetno je ta prehod eden od težjih, saj se je mlad človek nenadoma primoran spoprijeti z vsem, kar življenje prinese. Kako to naredi, pa je odvisno od tega, kakšno popotnico mu je pri tem dala družina. Za tiste, ki prihajajo iz nespodbudnega okolja in morda vlečejo za seboj poln nahrbtnik čustvene prtljage, bo zelo verjetno (ne pa vedno) soočanje z vsemi pritiski in odgovornostmi težje. Eni so morda prekomerno navezani na svoj dom in jim nezdravi odnosi s starši onemogočajo samostojno zaživeti, drugi se morda odločijo prekiniti vse stike s starši, da sploh lahko zadihajo, tretji morda v sebi nosijo nespodbudna prepričanja o neuspehu, ki so ga nezavedno dobili v družini … Nobeden od navedenih primerov ni zdrav in predstavlja za mladega izziv, kako to sploh preseči. A vse se da, če se hoče. Z vztrajnostjo, osredotočenostjo nase in cilji. Eden od modrih vzhodnjaških mislecev je nekoč dejal, da smo bili rojeni z vsemi zmožnostmi, ideali in sanjami in da si enostavno moramo upati poleteti. Naj bo to vodilo za vse, ki so v tem trenutku v precepih, dvomih ali se soočajo z življenjskimi vprašanji."