Zadovoljna.si

Brane, pomagaj!

/ ARHIV ČLANKOV
08.15 28. 11. 2023
Zadovoljna
Brane, pomagaj!

Bralka iskreno: 'Imam moža, ki pa ga v bistvu nimam'

Brane, pozdravljen, verjetno si se s situacijo, podobni moji, že srečal, da pa ne iščem med arhivom, ti kar pišem. Sem ženska poznih 40. let, poročena, sicer brez otrok. Poročena z možem sva 12 let, skupaj pa sva že prek 20 let. Željo po družini sem imela, vendar si jih partner niti ni želel niti nisva več intimna. V času razmerja sva sicer ustvarila skupen dom, zaradi česar sva imela nemalo finančnih težav, iz katerih sva se uspešno izkopala. Navzven sicer delujeva povsem običajna zakonca, vendar se me mož niti ne dotakne. Spiva v ločenih posteljah zadnjih 15 let, upala sem, da se bo to spremenilo, ko se bova poročila. Mislim, da ga ne privlačim več, iskreno se niti ne trudim, ga pa vendarle nisem v času najinega razmerja nikoli prevarala, niti pomislila nisem na drugega moškega, kar pa zanj ne vem. Mož sicer doma večino del postori, pokosi travo, skrbi za mačke, psa, pospravlja in ureja vse okrog hiše, tudi dopuste planirava skupaj, prosti čas pa največkrat preživljava skupaj s prijatelji, sama ne greva nikamor, če pa že, pa je to za kak dan, dva, pri čemer mož kolesari, gre v hribe, jaz pa se sama odpravim na kak sprehod. Hodiva tudi skupaj po nakupih, ko zbolim, poskrbi zame, me pelje k zdravniku in mi pomaga. Se pa na žalost vedno bolj počutim le še kot gospodinja, ki mu kuha, pere, skrbi zanj in za hišo, imam ga sicer rada, vendar ga pogrešam ... pogrešam kot moža, partnerja, pogrešam toplino, objem ... Boš vprašal, če se sprašujem, ali ima ljubico. Ja, se sprašujem, enkrat tedensko mi sicer zatrjuje, da bo ostal dlje časa v službi in ga ne bo domov, tudi občasno za vikend odide na služben seminar, izobraževanje. Sicer me vsakič, ko je fizično odsoten, pokliče, mi reče, da me ima rad in da me pogreša. Kje dejansko pa v tem času je, pa iskreno ne vem. Če me razumeš, imam moža, ki pa ga v bistvu nimam. Zalotim ga sicer, da je z mislimi drugje, je pa fizično, ampak le platonsko, pri meni. Kaj naj storim, kaj misliš, ima ljubico?
15.35 27. 11. 2023
Zadovoljna
Brane, pomagaj!

Ljubica ali žena? Strah ga je, da bo izgubil obe

Pozdravljen, v kopici vseh zgodb se v nobeni nisem prepoznal, zato se obračam nate. Sem poročen moški srednjih let (okrog 50), ki svoja leta še kar dobro skrivam. Živim zdravo, ne kadim, sem fizično aktiven (tek, hribi, kolo) in zmeren 'pivoljub'. V življenju sem imel kar lepo količino žensk, sem pa do vsake, s katero sem spal, nekaj čutil. Poročen sem 15 let, zveza sicer traja že blizu 20 let, otrok pa nimava. Ker tudi ne seksava že kar nekaj let. Žena je sicer pridna, zelo dobra in poštena ženska, imam jo rad, ampak me spolno sploh ne privlači, niti se ne potrudi, da bi se mi želja po seksu z njo povrnila. In ker sem zdrav moški z normalnimi potrebami, priznam, nisem pošten, varam svojo ženo. Na začetku zveze z sedanjo ženo, ja, sva imela spolne odnose, ampak vedno manj me je privlačila, ni me pritegnila, zato sem pač imel ljubico. Vedno sicer le eno in zamenjal sem jo z drugo, ko me je le-ta zapustila. Vse do te, zadnje, ki je prikupna, posebna, predvsem pa drugačna. Sprva sem ji govoril, da naj ne računa, da bom karkoli spremenil, sprejela je mojo situacijo, sprejela dejstvo, da je ljubica, in sprejela, da kaj več od tega, kar imava (afera), ne bova imela. Sem pa po nekem času (letih) začutil več. Vzbudila je čustva, na katera sem pozabil, in začel sem jo gledati kot morebitno bodočo partnerko. Želela si je resnega partnerja, resne zveze brez slabe vesti, da moškega krade drugi ženski. Čustva, ki jih gojim do ljubice, so vedno močnejša, tudi sama prizna, da česa takšnega ni čutila z nobenim moškim. Tudi najin seks je fantastičen, vedno boljši, če sem iskren. Zaupal sem ji, da jo čutim, da bi lahko živel z njo, ji pa ne zaupam. Z ženo sem si namreč ustvaril skupen dom, pomagala sva si ves čas, še vedno si, še vedno jo imam rad, jo spoštujem, ne želim je prizadeti, ne želim pa izgubiti ljubice, kar pa mi, če ne bom nečesa ukrenil, resno grozi. Kot dejstvo, da če bom mečkal, znam izgubiti obe. Pravijo, da kdor ne riskira, ne profitira, ampak resnično ne vem, kaj storiti. Prijatelj mi je svetoval, da živim sanje vsakega moškega, ja, priznam, ima prav. V nedogled pa to ne gre. Naj bom razumski, zapustim ljubico in svoje navzven idealno življenje nadaljujem s sedanjo ženo, s katero mi načeloma nič ne manjka, bom pa nesrečen in bom verjetno srečo iskal pri drugi ženski? Ali naj poslušam srce (in spodnjo glavo) in zapustim ženo, uničim vse, kar sva skupaj ustvarila? In kako naj vem, da če storim slednje, da bodo ta čustva obstala, da bova uspela? Ljubica sicer pravi, da me ljubi, tudi jaz jo, ampak ... bo to večno? Najlažje bi bilo, da bi ubral srednjo pot, ki je ni. Saj karkoli storim, bo nekdo trpel. Čeprav živim sanje vsakega moškega, bi najraje "spokal", pustil vse za sabo, sedel na avion in šel ... daleč stran. Torej Brane, kaj bi ti naredil na mojem mestu?
05.00 12. 10. 2023
Zadovoljna
Brane, pomagaj!

Po sanjskem vikendu na obali je čez noč izginil in popolnoma prekinil stike

Brane, pozdravljen, na hitro opišem svojo situacijo. Pred dvema letoma sem končala 15-letni zakon. Potrebovala sem kar nekaj časa, da sem se sestavila in začela dihati. Pred časom sem spoznala moškega (42), s katerim sva začela počasi, s kavicami, kosili, izleti. Noro sva se ujela v vsem, si zaupala težke stvari iz preteklosti. Ker naju loči dolžina Slovenije, sva si veliko pisala, klicala itd. Po 2 mesecih me je povabil na podaljšan vikend na obalo. Z eno besedo – sanjsko. Veliko seksa, uživanja, božanja, nežnosti, pogovorov. Zadnji dan mi je med besedami povedal, da ima neko medlo zvezo, v kateri ni srečen in ne vidi prihodnosti. Da pa kljub vsemu vztraja. To me je močno potrlo in dala sem mu vedeti, da v troje ne morem nadaljevati. Teden dni je še vse nekako cvetelo, dal mi je vedeti, da mu ni vseeno, po enem tednu pa se je popolnoma odmaknil, prekinil stike, dobesedno čez noč izginil. Lahko bi rekli, zgodba, stara kot svet, toda znašla sem se v solzah, bolečini, s tisoč neodgovorjenimi vprašanji. Predvsem pa, zakaj. Stara sem 48 let, počutim se pa kot šolarka, ki jo lahko vsak vodi za nos. Hvala!
05.00 10. 10. 2023
Zadovoljna
Brane, pomagaj!

Bralka iskreno: 'Mož se me sploh več ne dotakne, pogovarjava se samo še o psu'

Spoštovani, pišem vam, ker več ne vidim izhoda. Z možem sva skupaj že 30 let, z vsemi vzponi in padci. Zadnja 3 oz. 4 leta pa samo drsiva navzdol. Mož se me sploh več ne dotakne, se me izogiba, pogovarjava se samo še o najinem psu, kaj naj skuham in podobne neumnosti. Skupaj spiva 1-krat do 2-krat na leto in on misli, da moram biti s tem zadovoljna. Stokrat sem se že poskušala z njim pogovoriti, ampak vsakič znori, mi govori, da sem bolna, da si vedno nekaj domišljam, da se naj grem zdravit, da mu bom požrla vse živce ... Doma vse naredim, kuham, čistim, pospravljam ... Ampak on ne opazi nič, kot da je vse to samoumevno. Včasih mu je seks veliko pomenil, normalno, da imam zato dvome in vprašanja, in ko ga vprašam, ali ima drugo, spet znori in me zmerja. Tudi telefon skriva in ga ima vedno na tiho. Z nikomer se ne pogovarja po telefonu doma, ampak samo zunaj, ko gre s psom na sprehod. Zdaj je še hčer, ki več ne živi doma, obrnil proti meni, češ kako je on "bogi", da jaz vedno oddajam negativno energijo, da ga kontroliram ... Ne vem več, kaj naj naredim, lepo prosim za nasvet.
05.00 23. 09. 2023
Zadovoljna
Brane, pomagaj!

Jahačica: 'Moža ni motilo, da mi prihaja samo v enem položaju'

Pozdravljen Brane. Sem dobrih štirideset let stara ločenka brez otrok. Z možem sva se ločila pred dvema letoma, potem ko sva si priznala, da naju že nekaj let ni povezovalo veliko drugega kot seks, ki je vedno "štimal", v veliki meri zato, ker, če sem zelo konkretna, mi je redno prihajalo in zato, ker moža ni motilo, da mi prihaja samo v enem položaju. Kadar sem zgoraj. Sede. Kadar, po domače rečem, jaham. V skoraj desetletnem zakonu sva poskusila veliko različnih položajev, se oba trudila, pa ni šlo. Zato nisva več izgubljala časa. Po primerno dolgi predigri sem ga zajahala, pa je bilo. Ker sem imela zadeve pod kontrolo jaz. To bi lahko zelo natančno opisala, a bo dovolj, če napišem, da sem jaz kontrolirala drgnjenje klitorisa, brez katerega mi ne bi prihajalo: od jakosti do smeri in ritma. Mož se ni nikoli pritoževal zaradi mojega stalnega jahanja. V lepem spominu imam njegove običajne besede po predigri "pridi, jahačica moja". In v čem je težava? V tem, da že moj tretji partner, s katerim hodim od ločitve, hoče biti predvsem zgoraj, pa tudi, da mi pride tudi v drugih položajih, posebno od zadaj. Prav "zatrmarili" so s tem. Zakaj? Ne razumem. Razumeš ti? Kaj naj naredim? Svetuj, prosim. Lep pozdrav od, lol, Jahačice.
05.00 09. 09. 2023
Zadovoljna
Brane, pomagaj!

Bralec iskreno: 'Z ženo seksava le še enkrat na pol leta'

Brane, z ženo sem spolno aktiven že 16 let, oba sva blizu 40. Med rjuhami sva vsakič še vedno precej zadržana in seksava le še enkrat na pol leta. Željo imam večkrat na teden, vendar vsakič rešim sam ob ogledu porničev, kar mi je bilo vsakodnevno že pred partnerico vedno dovolj ali celo kot nekaj najboljšega, kar lahko moški sam doživi v spolnosti. Verjetno je tudi v tem problem, saj že od 12. leta to redno počnem, skoraj vsak drugi dan, ob sodobnih tehnologijah pa je na voljo na tisoče posnetkov, kjer koli že sem z mobitelom. Žena skoraj nikoli sama ne da pobude, jaz pa le redko kdaj, pa še takrat že pomislim na bližnjico za zadovoljitev svojih potreb. Nikoli se o tem nisva iskreno pomenila in čeprav sumi, ji nikoli tudi ne bom priznal. Druge ženske me zanimajo le kot spodbuda k lastnoročnim spretnostim, ki me 100 % potešijo. Kako naj pristopim k težavi, ker si vedno želim tudi seksati, vendar grem vedno po liniji najmanjšega odpora?
05.00 06. 09. 2023
Zadovoljna
Brane, pomagaj!

Bralka priznava: Mislim, da me mož vara, čeprav to spretno skriva.

Brane, živjo! Sem v najlepših letih, otroci skoraj samostojni, kariera na vrhuncu, pravzaprav mi nič ne manjka. Imam pa težavo, ki mi greni že tri leta življenja, namreč mislim, da me mož vara. Čeprav to spretno skriva. Se je nekajkrat že malo ujel, pa me je spretno "okoli prenesel". Zakon in seks sta sicer celo boljša, kot pred to ugotovitvijo pred 3 leti, saj je tudi on dojel, da nisem slepa. Vendar pa me neprestano zanikanje že nekoliko utruja. Kako vem ali slutim? Na spodnjicah ima 1x ali 2x v tednu bele madeže. Hm, kaj misliš ti? Ves čas me kljuva, zakaj ne gre? Ali pa zakaj ne zapusti nje? Kaj se moškim plete po glavi??? Pa vendar ne bo tako še par let? Kaj misliš ti? Tvoja zvesta bralka.
05.00 24. 08. 2023
Zadovoljna
Brane, pomagaj!

Bralka Johana: 'Seks ni bil za v spominsko knjigo'

Hej, Brane, pozdravljen, bom kar takoj povedala, kaj me muči. Stara sem dobrih 40 let, še kar dobra ločenka in mati dveh najstnikov, za katera oče spodobno pomaga skrbeti, čeprav me niti ne pogleda, ko se slučajno srečava. A to je druga zgodba. V tej, zaradi katere ti pišem, je moški mojih let, prav tako ločenec z dvema najstniškima otrokoma, ki prav tako lepo skrbi zanju. Morda celo pretirano, če je to mogoče. Počasi sva se zbližala, delno zato, ker mi je že na začetku dejal, da je bolj samotarske narave in da ni rad v družbi preveč ljudi, kar koli že to pomeni, da ne mara hrupa in da ne mara dotikov drugih ljudi. Pa še to: da ima več hobijev, ki se jim strastno posveča. Po pol leta sva vendarle prvič seksala. Jaz bi veliko prej, pa ... Ne vem, ni važno. Seks ni bil za v spominsko knjigo. Ni bil slab, vsekakor pa je bil prekratek. Manj kot tri minute. Pa to ni problem. Problem je v tem, da seksava približno samo enkrat na mesec, kar je, dragi Brane, zame veliko premalo. Pa tudi to bi nekako sprejela, ker se izboljšuje. Ko sva sama, je zelo pozoren in ljubeč, čeprav včasih mine ura ali več, da se me dotakne, ko pride k meni (vse premalokrat, kot sem že povedala, a po sredi so tudi otroci, moji in njegovi, oziroma logistika, čeprav ...). To, kar me muči, je, da me tako rekoč ignorira, ko sva v družbi. Ne dotakne se me, ko ga primem za roko, jo takoj umakne, ko sem ga enkrat v javnosti objela, je skoraj odskočil in me pogledal, kot da sem ga hotela napasti. Zelo ga imam rada in bi z njim rada imela normalno razmerje, ne samo, ko sva sama, ampak tudi, ko sva zunaj, v družbi. Kaj mi lahko svetuješ? Vnaprej hvala. Tvoja redna bralka in prijateljica na Facebooku 'Johana' (ne ravno, hehe).
05.00 19. 08. 2023
Zadovoljna
Brane, pomagaj!

'Skupaj ne spiva že tri leta, saj se je kar naenkrat preselil v drugo sobo'

Pozdravljeni. Imam vprašanje glede življenja z mojim možem. Stara sem malo čez 50, mož pa je pet let starejši od mene. Skupaj ne spiva že tri leta, saj se je kar naenkrat preselil v drugo sobo. Rekel mi je, da smrčim in da ga to moti. Ne vem, če je to res ali sem mislila, mogoče pa res. Tudi najino intimno življenje je povsem umrlo. Čeprav sem mu rekla, da si jaz tega še želim, mi je rekel, da ima težave s tem in da ne bi bil rad osramočen pred mano. Skratka, da nima več erekcije. Ne vem, kaj naj si mislim. Rekla sem mu tudi, naj gre k zdravniku, a nič od tega. Razmišljam, da bi našla nekoga, saj si želim vsaj malo pozornosti, nežnosti in intimnosti. Vendar potem me spet obide občutek, da sem slaba žena in da bom varala. Prosim, povejte mi, kaj vi mislite. Hvala.
05.00 14. 08. 2023
Zadovoljna
Brane, pomagaj!

Leta nazaj jo je osvojil moški, ki ga je imela za idealnega partnerja, potem pa šok

Pozdravljen, Brane. Rada prebiram tvoje nasvete, kjer z nami deliš moški pogled na razumevanje ženskih vprašanj glede moških. Upam, da v čim krajši različici predstavim svoj problem. Leta nazaj me je osvojil moški, ki sem ga imela za idealnega partnerja. Imela sva enake poglede na partnerstvo in enake vrednote. Že pred partnerstvom je v podrobnosti poznal moja razočaranja nad moškimi. Oče je pogosto pred mano kot majhno deklico nagovarjal ženske in se spogledoval z njimi, kot najstnico so me klicale tudi njegove ljubice. Tudi v predhodnih razmerjih sem doživljala spogledovanja, pa še kaj več s strani nekdanjih partnerjev. In potem je prišel on. Bila sem njegova boginja, vse, kar je lahko ženska moškemu. Zatrjeval je, da je oseba, ki ne bi naredila partnerju nič, česar si on ne želi, da se ne objema z drugimi, ne moškimi ne ženskami, je popolnoma zvest, pravičen, nikogar ne preklinja, ne ponižuje ... Kaj naj rečem, moj ideal ... Pa potem prvi šok, ko je v družbi z žensko, ki smo jo komaj spoznali, predlagal objemanje in se v troje v nadaljevanju objel. Bila sem v šoku, saj je vedno nasprotoval kakršnemu koli objemanju, saj to vidi kot intimno zadevo partnerjev. Bil je sicer zelo opit, pa vendar to ni opravičilo. Po dnevih premlevanja sem mu zadevo mirno predočila. Odziv? Napad z njegove strani, da delam spore, da si izmišljujem stvari in dva tedna tišine, ker sem bila krivec prepira. Potem so se stvari začele dogajati pogosteje. V družbi si je dovolil, da je moji prijateljici, ki je kozarec dala pod mizo, rekel, če ji mora zlesti med noge, da ji ga nalijte. Naslednja situacija je bil obisk pri prijateljici. Ko sva nenapovedano prišla, nama je iz stanovanja zaklicala, da pride ven, samo da se obleče. On pa je odgovoril, da če bi vedel, da ni oblečena, da bi prišel gor. Pa jaz, halo, sem tu in to poslušam ... V nadaljevanju se pred menoj s trgovko šali, da k njej hodijo moški si spočit oči in tako naprej ... Ko se popolnoma mirno v primerni situaciji poskušam z njim pogovoriti o teh izjavah, doživim z njegove strani vedno napad, da iščem samo razlog za prepire, da se on samo zafrkava, da se ne bo bal, kaj bo govoril pred mano, da sem bolna in rabim psihiatra. Nedavno je v telefonskem razgovoru kolegu rekel, da je osnovno pravilo, da je avto čist, če se usede kakšna mačka k tebi v avto. Da mu pokažem, kako prijetno je poslušati take in podobne pripombe, sem v nadaljevanju prvič sama izustila neprimerno vsebino. Moj partner in partnerka prijatelja sta istega dne odsotna. Iz razloga razočaranj sem pripomnila, da bi se zaradi odsotnosti najinih partnerjev morala dobiti. Si zamisliš, kaj je bilo potem ... Njegovo pogovarjanje po telefonu je bilo samo moško zafrkavanje, to, kar sem pa jaz izustila, pa popolna katastrofa, da on nikoli ne pomisli, da bi se s katero dobil ... Kljub pojasnilu, da sem želela, da občuti to, kar moram doživljati jaz, sem v njegovih očeh seveda povzročitelj prepirov, nič mi ni prav, bati se mora, kaj reče ... Pa v nadaljevanju ponovna tišina. Kljub vsemu, kar sem opisala, partnerja še vedno ljubim, postajam pa zelo otopela. Brane, prosim, da mi kot moški odpreš oči, kdo ima tu probleme oziroma kako si naj ravnanja partnerja razlagam. Vem, da si moški v mislih ustvarjajo najrazličnejše filme, vendar je obnašanje mojega nekoč idealnega partnerja normalno? Razmišljam o tem, kaj vse mora početi in govoriti, ko me ni zraven. Brane, že vnaprej hvala, da mi boš po moško razložil pomen takšnega obnašanja. Razočarana
05.00 12. 08. 2023
Zadovoljna
Brane, pomagaj!

Brane: 'Naveličal se te je ali pa ima že drugo železo v ognju'

Stara sem 58 let, prijatelj pa 56 let. Spoznala sva se lani, pred dobrim letom. Prve 3 oz. 4.mesece je bil ideal ... Pozoren, strasten, ljubeč ... Ni da ni. Ne živiva skupaj. Od januarja letos in vse do zdaj še nisva seksala. Tudi tako ljubeč in pozoren ni več. Njegov odgovor je, da me ima resnično rad in da želi z menoj živeti, vendar želi, da greva počasi, saj je bil že dvakrat v življenju zelo razočaran. Pravi, da je lani, ko sva začela, bilo vse prelepo, vendar sva po njegovih besedah bila prehitra. Kljub temu, da mi vsak dan napiše, da me ima rad, mu ne verjamem, čeprav pogosto slišim, da želi z menoj biti do konca. Brane, kaj mi svetuješ? Na kratko. Se splača ostati v tej vezi in čakati, da bo pripravljen kot pravi, ker se boji ponovnega razočaranja? Ali naj vse prekinem in poiščem srečo drugje? Res pa je, da ga imam neskončno rada in želim biti z njim, vendar sem se skoraj po letu dni naveličala čakanja. Prosim, pomagaj!
11.53 24. 07. 2023
Zadovoljna
Brane, pomagaj!

Obupana bralka: od nje je starejši 20 let in ves čas jo vara

Dragi, Brane! Že od mladih let rada poslušam tvoje nasvete, ki so mi bili v življenju v pomoč. Nate se obračam z naslednjo težavo oziroma težavami. Ljubezensko razmerje sem začela pred 9 leti. S partnerjem ne živiva skupaj iz določenih razlogov. Prva 3 do 4 leta je bilo razmerje fantastično, polno strasti in pogovorov. Tudi skupaj sva si kuhala, sem mu urejala dom. V seksu sva poskusila vse in res oba uživala. Rekel je, da je komaj z mano spoznal skrivnosti seksa. Čeprav je več kot 20 let starejši od mene, ga iskreno ljubim. On mi je prva leta tudi izkazoval ljubezen z besedami in dejanji. Zaupal mi je vsa svoja seksualna doživetja. Zdelo se mi je, da sem spoznala sorodno dušo, ki mi je vse zaupala. Že takrat sem opazila, da rad gleda oddaje o varanju in da je prijavljen na spletnih straneh za iskanje seksa in žensk. Čeprav je bil obseden tudi s slikami moških. Na vse to je odgovoril, da pač rad gleda. To še ni bil tak problem. Pred 4 leti, ko sem se res trudila za najino razmerje, pa sem ugotovila spremembo. Prej moški, ki je imel vedno čas zame in me je sam klical ter se menil ure in ure mi vse zaupal, naenkrat ni imel več toliko časa. Izgovori, da ne more 'viset' toliko na računalniku, da dela. Bla, bla. Takoj sem vedela, da me vara. Izkazalo se je, da imam prav in to z oddano žensko. Seveda je kljub dokazom trdil, da imam fantazijo. Nato se je v času korone navezal na starejšo žensko, kar je zanikal. Govoril je celo, da s tako on res ne bi. Videla pa sem dokaze, da ji je govoril, kako bi z njo seksal, jo božal, poljubljal, da jo ima rad ter druge ljubkovalne besede. Jo vozil k zdravniku, prikrival in se izgovarjal, da nima nič z njo, da je samo hodil na kavico k njej. To razmerje se je končalo žalostno. Bil je potrt in obupan, vendar kljub dokazom, trdnim, ne prizna. Laže naprej. Sedaj se je spustil v razmerje z obilnejšo mlajšo žensko, ki rada pije. Od njega mlajšo več kot 30 let. Ta ga finančno izkorišča, v zameno imata oralni seks, pa verjetno tudi pravega. Dragi, Brane, psihično sem uničena. Kaj je s tem moškim, ki sem mu nudila vse od seksa, raznih užitkov, mu pomagala v hiši, da me nenehno vara? Sumim, da je odvisen od varanja. Kaj mi preostane? Lep pozdrav in hvala za odgovor. Stefanie
05.00 14. 07. 2023
Zadovoljna
Brane, pomagaj!

Bralka po 35 letih zakona dvomi, da je bil mož sploh kdaj zaljubljen vanjo

Pozdravljen, Brane! Sem v čustveni krizi brez ideje, kaj narediti za svoj zakon oz. zase, se trudim že leta in leta, pa mi nekako ne uspeva, ja, problem je v tem, da mi mož ne izkazuje čustev. Poročena sva 35 let in nikoli mi ni znal ali hotel izreči kakega komplimenta, tudi rad te imam ali ljubim te, zelo redko, tudi do seksa je vedno zadržan, ga je bilo bolj malo, tudi objemov in poljubov, poročila sem se pri 19 mož pri 25, zaljubljena, jaz ja, za moža se sprašujem, če je sploh kdaj bil vame ... Ja, zakaj kar vztrajam v tem zakonu in čakam ... Drugače je skrben, vedno pripravljen pomagati, razumevajoč, dober oče in dedek. Mislila sem, da ko bo v pokoju, se bodo stvari med nama izboljšale, pa se niso, večkrat o tem načnem pogovor in ni uspeha. Vedno reče 'saj sem jaz za vse kriv', sploh ne predela bistva problema, potem se za kak teden ali dva odnos malo izboljša, takrat je kak seks, kak objem, potem pa spet po starem. Varal me ni, tudi jaz ne, se večkrat vprašam, zakaj pa ne, ker moja samozavest je na dnu in tudi nimam želje po tem, zelo si želim razumeti moža, kaj se v njem dogaja in zakaj je tak do mene. Zakaj, zakaj, ker v meni vre in ne vem, kako se tega rešiti. Upam, da mi pomagaš s svojimi nasveti. Sem se kar razpisala, sem nekomu morala povedati, hvala in lep pozdrav!
05.00 24. 06. 2023
Zadovoljna
Brane, pomagaj!

Brane: 'Moški smo radi najpomembnejša oseba v življenju ženske'

Pozdravljen, Brane. Potrebovala bi nasvet. Na eni strani imam fanta, s katerim sva pred kratkim začela resno razmerje, do sedaj pa sva bila 3 leta "friends with benefits", na drugi strani pa imam sestro, pri kateri živim, ki je sedaj sesuta, saj je v postopku ločitve. Problem nastane, ker mi je fant izrazil željo, da bi kmalu skupaj najela in odšla v svoje stanovanje, toda težko mi je zapustiti sestro v takšnem stanju samo, namreč že nekaj časa živim pri njej in si pomagava. Kar pa se tiče fanta, imam dober občutek, da bi ta ljubezen lahko bila tista resnična, res se dobro ujameva, sedaj greva tudi prvič skupaj na dopust, kmalu pa bom spoznala tudi njegove starše. Zares lahko rečem, da je moja prva prava ljubezen po dolgih letih. Toda strah me je, da sedaj v takšni situaciji sestri na nek način obrnem hrbet. Seveda bi ji še vedno pomagala in stala ob strani, toda vseeno ne vem, res ne vem, kako to narediti in kako ji sploh povedati, da se bom v kratkem odselila z njim. Prosim za kakšen nasvet, najlepša hvala.
05.00 23. 06. 2023
Zadovoljna
Brane, pomagaj!

Bralka iskreno: 'Kmalu zatem, ko se je rodila hči, je šel v zapor'

Sploh ne vem, kje začeti z vprašanjem. Živim z možem že 13 let, imava prečudovito hčer, staro 11 let, in sina, starega 7 let, ki je avtističnega spektra in ima zaostanek v razvoju. Od prvega dne živimo skupaj v podnajemnem stanovanju in mož je od prvega dne dalje zaposlen v tujini in domov hodi le vsake 3 tedne, potem pa je en teden doma. Kmalu zatem, ko se je rodila hči, je šel v zapor zaradi kraje ... Imel je poleg tega še ogromno dolga povsod. Bile so non stop same laži, laž na laž. Pil je na skrivaj alkohol ... In tako se je vse nadaljevalo, dokler se ni rodil sin, kmalu zatem je šel spet v zapor zaradi kraje. In priznam, ko je bil drugič v zaporu, sem se popolnoma izgubila in sem ga prevarala. Da povem, ko se je rodil sin, je k nam prišla živet moja sestra in še danes živi z nami. Ko je prišel iz zapora, sem mu priznala mojo napako. In seveda sva se odtujila drug od drugega. Leta zatem sva se ponovno zbližala, vse dokler nisem ugotovila, da me vara s svojo bivšo žensko iz mladosti. Z njo je spal po hotelih ... Meni in otrokom pa lagal, da dela in da nima časa, da se nam oglasi na MSN ali Whatsapp kamero. Prav tako je večkrat samo za vikend prišel iz tujine, da se je dobil z njo, nam pa lagal, da je v tujini. In tako sem žal izgubila zaupanje in mu ne verjamem ničesar več. Tudi ko se pogovarjava, mi vedno pravi, da vse to, kar je bilo za nazaj, da njega ne briga. Ja, tudi jaz priznam, da sem marsičesa kriva in da imam napake in da sem mu kdaj v jezi rekla neprimerno besedo. In ko se midva skregava, se enostavno odmakne in tudi otrok ne pokliče nekaj dni. Sedaj, ko ni poklical otrok 5 dni, sem v jezi rekla, da ni oče otrok. In kaj hujšega. Sedaj se trma, ker ni oče otrok. Ja, tudi jaz imam napake, nisem brez njih. Ampak boli me, ker zaradi najinih napak trpita otroka. Kaj in kako naj se sploh grem naprej? On vidi vedno rešitev samo v ločitvi. Kje in kako bom jaz ... Prosim za iskren in direkten odgovor. Hvala!
05.00 14. 06. 2023
Zadovoljna
Brane, pomagaj!

Izpoved bralke: 'Na zunaj smo popolna družina, v resnici pa ...'

Pozdravljen! Z možem sva oba stara 39 let. Skupaj sva 14 let, poročena in imava dva otroka, stara 3 in 12 let. Smo normalna družina, na zunaj popolna, na noter izgubljena, brez čustev, samo materializem, vse ostalo je nekam šlo. Moram pa priznati, da neke zaljubljenosti med nama ni nikoli bilo. Imam prijatelja, starega 50 let, s katerim se poznava že 20 let in sva kar precej v stiku. Tudi on ima družino. Sva tudi oba poslovneža, vsak ima svojo branžo in med nama obstaja kemija. Oba veva za to, le jaz si ne upam narediti koraka in prevarati moža, čeprav z njim nisem srečna in vem, da tudi on z mano ne. Kaj ti misliš?
07.12 04. 06. 2023
Zadovoljna
Brane, pomagaj!

Tinka: 'Ali imajo vsi moški takšne nenavadne fetiše?'

Pozdravljen, Brane! Pohvale tvoji rubriki oziroma odgovorom, mislim, da so zelo dobri. Zanima me tvoje mnenje o moškem fetišu oziroma želji, da ženska med seksom lula. To je menda zlati tuš, če imam prav. Ali imajo vsi moški take nenavadne fetiše oziroma želje in zakaj bi si nekdo želel kaj takega? Nisem še nič zasledila, da bi kaj pisal o fetiših. Sama ne vem, kaj si naj mislim o tem. Vedno sem imela smolo pri moških, saj sem izbrala take, ki so imeli probleme sami s seboj. Tako sem večino življenja preživela sama in sedaj sem že več let brez seksa. V zrelih letih, malo pred abrahamovskimi, se mi je nenadoma zazdelo, da nekaj zamujam. Razmišljala sem, da bi našla nekoga za občasne posteljne radosti. Na spletu sem navezala stike z bežnim znancem, deset let starejšim in s kar pestro preteklostjo, ki me privlači. Med pogovorom z njim sem odkrila to njegovo željo, ki me je kar prestrašila, zato sem ga dala na hladno. Ne vem, ali sem se prav odločila, to me bega, ker v osamljenih nočeh mi je včasih dolgčas po moških rokah. Kaj misliš ti o moji odločitvi? Po drugi strani pa razmišljam, da bi mogoče rabila nekoga, ki zna zadevo vzeti v svoje roke, saj sem z nekdanjimi imela samo klasični seks in imam zelo malo izkušenj z moškimi. In kako naj se obnaša v postelji ženska po večletni pavzi, da ne bo moškega popolnoma razočarala? Ali je izkušenim moškim pomembna izkušenost ženske? Hvala za odgovore na moja vprašanja. Tinka
05.00 24. 05. 2023
Zadovoljna
Brane, pomagaj!

Pred leti se je ločila od moža, potem pa spoznala 15 let starejšega

Pozdravljen, Brane. Živim žalostno ljubezensko realnost. Vedno so fantje gledali za mano, vedno sem imela kup oboževalcev in nikoli nisem bila nesrečno zaljubljena. Tudi sedaj mi moških, ki bi me občudovali, ne manjka in mi je včasih prav zoprno. Pred 12 leti sva se spoznala in zaljubila, ko sem bila še poročena. Pred svetom se nikoli nisva kazala kot par, saj sva se bala, kaj bodo rekli ljudje. Pred leti sem se ločila od moža in od takrat bi lahko bila za vedno srečno skupaj. Ko sva skupaj, sva kot rit in srajca, nerazdružljiva, oba rada športava in zdravo živiva, veliko se presmejeva, rada sva v naravi, oba imava rada poglobljene pogovore, duhovnost, eden drugega takoj začutiva in pogosto imava že iste misli, kot da sva telepatsko povezana. V vsem tako zelo ujemajoča, razen v enem. V starosti. Ja, med nama je 15 let starostne razlike. On je mlajši. Tako lepo se v vsem ujemava in zares vidiva oba, da sva za skupaj, a kaj narediti glede starostne razlike? Pravi, da mu je to ovira, saj se iskreno spopada z mislijo, da če bo kdaj kakšna mlajša, ki mu bo všeč, bo morda v skušnjavi. Kaj narediti? Ali iti pogumno naprej in se pokazati pred svetom ter živeti pravljico dalje ali se raziti in oba najti po starosti primernejše partnerje?
05.00 23. 05. 2023
Zadovoljna
Brane, pomagaj!

'To, da si moški ne želi spati z žensko, je zame ultimativna žalitev'

Obračam se nate, ker res ne vem več, kaj storiti. S partnerjem sva skupaj že 30 let. Do dveh let nazaj je bilo še vse skupaj v mejah normale, zadnja leta pa to ne pelje nikamor. Oba sva zaposlena, on pa še ima popoldansko obrt. Razumem, da je polno zaposlen, ampak vseeno bi lahko bil bolj spoštljiv. Sama skrbim za njegovo mamo, on pa nikoli ne vpraša, če potrebujem kakšno pomoč, tudi finančno jo jaz preživljam, ravno tako sem skrbela za njegovega očeta, ki je bil 3 leta nepokreten. Sploh se ne spomni, da bi me kam povabil, mi kaj kupil, da o spolnosti sploh ne govorim. Vedno ima izgovorov tisoč. Res bi bilo najbolje, da prekineva to zvezo, ampak se bojim hčerine zamere, ker bo čez mesec dni postala prvič mamica. Živimo v isti hiši in res ji ne bi rada obrnila hrbta v tej situaciji. Partnerja še zmeraj ljubim, zavedam pa se, da to ne vodi nikamor. Prosim za nasvet, ker se res počutim kot inventar v tej hiši.
05.00 18. 05. 2023
Zadovoljna
Brane, pomagaj!

'Nisem del pohištva, ki ga trikrat do štirikrat na teden daš na hladno'

Pozdravljen Brane! Prosim te za pomoč, ker sem v življenju naletela na težavo, ki je ne znam sama razvozlati. Mogoče moja težava ne bo tako velika, nenavadna in očitna, da bi mogoče bila vredna nekih velikih besed, ampak nekako sama ne morem čez njo. Potrebujem tvoje nepristransko mnenje, kje sem se zataknila oz. kje sem naredila kaj narobe in zato ne morem iz začaranega kroga. Imam dober zakon s padci in vzponi, otroke v puberteti, finančno smo stabilni, zdravi itd. Nekih večjih problemov nimamo. Imam ambicioznega moža, ki se resnično daje za kariero, kar nam je tudi omogočilo finančno stabilno stanje, za kar sem hvaležna. Vedno sem bila 50 % mama in še 25 % oče za otroke. Čeprav imam službo, so tudi gospodinjska opravila pod mojo domeno. Dobesedno sem neko lepilo, ki našo družino povezuje in dela to, kar je. Mož ni ravno družinski človek, kar sem v življenju vzela tako, kot je. Takrat ko pa je z nami, se nam posveti. Zadeva pa je sedaj dobila tudi nov epilog, saj je odsoten celo več kot običajno. Dvakrat, trikrat na teden se s prijatelji zamudi med tednom do jutranjih ur. Sicer delo ne trpi naslednji dan, tudi alkohol ni tak problem, saj včasih vozi on, pa potem ne pije. Ker so otroci že v puberteti, me ne potrebujejo tako kot včasih, in sem velikokrat osamljena. Vedno sem dala družino na prvo mesto in tako nimam ne tesnih prijateljic, niti ne interesnih dejavnosti. Pri majhnih otrocih pač to ni bilo mogoče. Z možem sva se pogovorila o njegovih izhodih in pravi, da si želi zabave, da se sprosti s prijatelji, saj ima stresno službo. Ker je doma ljubeč in prijazen, mislim, da lahko črtava drugo žensko. Govorila sva tudi o tem in je jasno zanikal. Menim, da bi to čutila v želodcu, če bi bil to problem, kadar je doma, imava dober odnos. Upala sem, da se bova z možem v sredini 40. let bolj povezala, saj imava končno več časa za naju, efekt pa je ravno obraten. Se mi zdi, da sva bila bolj povezana in sva si bolj znala vzeti čas zase, ko so bili otroci majhni in je bil tempo ubijalski. Mož me resnično potrebuje, ko je doma, se mi posveti in je z mano, ampak jaz nisem del pohištva, ki pa ga trikrat do štirikrat na teden daš na hladno, ker ga takrat ne potrebuješ. Kje je potem problem? V meni, ker mislim, da bova z možem bolj skupaj in ker tega ne dobim, se potem včasih smilim sama sebi, ker tega nimam? Je že res, da sem bolj zapečkarica, mož pa bolj družaben in zato pride do nekih nepremostljivih razlik. Zakaj se počutim, kot da me na neki način vara s kariero in prijatelji? Nisem katastrofa od ženske, ki samo tečnari, je slabe volje in sitnari. Sem prijetna, mirna in inteligentna, poskušam biti vedno razumevajoča za vse družinske težave. Možu sem že povedala, da mi ta situacija ni všeč. Odgovarja s tem, da si on to želi, da je družabna oseba, da to rabi, ker je pod pritiskom od službe, kjer bi rad ustvaril ne vem točno katero goro dobička. Meni se vedno potem pojavi vprašanje, če sem jaz jezna, žalostna ali pa pod pritiskom zaradi službe, vedno pridem domov, ker tu je neko zavetje pred celim svetom. Kaj jaz njemu pomenim dodaten pritisk, če rabi bežat tudi od doma? Nekako se ne znajdem v novi vlogi, ki jo imam. Nekako se počutim odrabljena. Ne vem, kaj naj naredim. Kako izstopim iz tega začaranega kroga v življenju. Pa ne misli, da razmišljam o ločitvi. Upam, da je pri možu vse skupaj faza (ki sicer traja zadnjih 6 mesecev - prej je bila zadeva v bolj blagi verziji), ampak valda enkrat se bo pa le umiril. Gre za krizo srednjih let? Je pa res, da je to razlika med nama, ki me ubija. Kaj naj naredim? Imaš kakšno idejo ali nasvet?
ISSN 2630-1679 © 2021, Zadovoljna.si, Vse pravice pridržane Verzija: 416