AvtorAna Čertanec
Zakaj je nedostopno bolj zanimivo?
Nekega dne spoznamo osebo, ki je predmet poželenja vseh. V glavi nam začne švigati milijon misli, začutimo metuljčke in vemo, da si želimo to osebo. Pripravljeni smo narediti vse, zgolj da bi jo dobili. Zakaj so nam všeč osebe, ki so nedostopne? Imamo le tako smolo ali pa je v ozadju kaj drugega? Imamo iskreno željo biti s to osebo ali gre le za vznemirjenje ob njenem lovljenju?
'Žensko obsojajo in v njej vidijo lovačo'
Mnogokrat sem že slišala stavek: »Ne se spustiti v odnos z mlajšim moškim, ker taka zveza ne more uspeti«. Zakaj je v nas vkoreninjeno tako mišljenje? Ali je mladost moškega res tako negativen dejavnik, da uspešna zveza z njim ni mogoča? Zakaj nikoli ne slišimo, da se moški ne sme spustiti v odnos z mlajšo žensko, ampak je to celo spodbujeno?
Tudi vas partner ves čas kritizira?
Dandanašnje zveze so vse prepogosto polne kritiziranja in žaljenja s strani partnerja. Le redki so tisti odnosi, kjer partnerja živita v sožitju in nikoli nista deležna kritiziranja in žaljenja. Veliko ljudi partner kritizira ves čas, redno žali in pogosto menja razpoloženje. Ali moramo to tolerirati? Je to normalno? Ali je na tak način uspešen partnerski odnos mogoč? Smo lahko sploh srečni v taki zvezi?
Kako pomembna je zate privlačnost v zvezi?
Privlačnost je težko opisati. Še najbolje jo lahko opišemo kot tisti nori občutek, ko nam spodnese tla pod nogami. Ko nam je oseba tako všeč, da nekaj časa ne moremo trezno razmišljati. Ko nam požene kri po žilah in zaradi nje naše srce vztrepeta. Si to želimo? Nam je to v zvezi pomembno ali dajemo prednost ostalim stvarem, kot so zaupanje, spoštovanje in toplina?
V partnerskih odnosih je ta problem zelo pogost
Ali veš, da je pogodba veljavno sklenjena, tudi če ni zapisana? Ustni dogovori so popolnoma enako zavezujoči kot pisni. Kljub temu veliko hitreje izustimo besede, kot pa jih potrdimo z dejanji. Tega nisem nikoli razumela. Zakaj gredo nekaterim ljudem besede tako zlahka z jezika? Menijo, da so besede nepomembne? Ali ljudje ne pomislijo, da lahko besede prizadenejo bolečino?
Izolacija odkrije naš pravi jaz
Ko se nam normalno družabno življenje začasno ustavi, stopijo še toliko bolj v ospredje medčloveški odnosi. Beg pred problemi doma ni več možen, treba se je soočiti z njimi. Prisiljeni smo se ustaviti, poglobiti vase in odkriti naš pravi jaz. Take situacije iz nas izvabijo najslabše in najboljše. Uspešne zveze postajajo še močnejše, neuspešne zveze začenjajo razpadati, samski pa ostanejo sami s svojimi mislimi. Z mislimi na preteklost in vprašanjem, ali bi lahko naredili kaj drugače, boljše, da sedaj ne bi bili sami.
Za vse samske ljudi bo to velik preizkus, primerljiv koncu zveze
Niti v najbolj divjih sanjah si ljudje nismo mislili, da se bo to zgodilo tudi nam. Evropejcem. Razvitemu narodu. Pa se je. Koronavirus je prišel tudi do nas in pokazal svoje zobe. Zdaj je edina rešitev, da pokažemo skrb za sočloveka in se samoizoliramo. Za vse, ki živite s partnerjem, morda tudi z otroki ali starši, je to priložnost, da se z njimi še dodatno zbližate. Jim posvetite pozornost, ki si jo zaslužijo in je prej zaradi preoblice dela niste bili zmožni dati. Mnogo ljudi pa bo v trenutnih razmerah ostalo samih doma. Samih s svojimi mislimi. In za vse samske ljudi bo to velik preizkus, primerljiv koncu zveze. Na preizkušnji bo predvsem naša psihična moč.
Zveza, ki tega ne vsebuje, je obsojena na propad
Partnerja naj bi delila iste moralne vrednote, kot so pravičnost, pripravljenost pomagati, dobrota, razumevanje itd. Ena izmed teh naj bi bila tudi zaupanje, vendar se ga dandanes konstantno krši. Ali smo morda postali družba, kjer zaupanje ni več pomembno? Kaj nam v zvezi pomeni zaupanje? Si ga želimo? Smo pripravljeni uresničiti zaupanje, ki ga nekdo polaga v nas?
Brez resne zveze pri tridesetih letih?
V preteklosti so se poročali in ustvarjali družino že pri dvajsetih letih. Sedaj se nam zdi običajno, da smo do tridesetega leta že v resni zvezi, morda tudi že z družino. Morda smo samski in imamo za seboj že nekaj spodletelih zvez. Kaj pa, če pri tridesetih še nismo imeli resne zveze, temveč zgolj kratke romance? Ali je to sploh mogoče? Ali je morda s tako osebo kaj narobe?
Do kod se partnerju prilagajati in kje potegniti črto?
V vsaki zvezi se je treba prilagajati partnerju. Razlog se skriva v tem, da smo si ljudje različni, imamo različne osebnosti, želje in navade. En partner ima lahko bolj mirno osebnost, drugi bolj živahno. En partner si morda želi potovati, drugi želi ostati doma. En partner je morebiti kadilec, drugi je nekadilec. Vse to so potencialni viri konfliktov, če ni medsebojnega prilagajanja. Ključno vprašanje je, do kod se partnerju prilagajati in kje potegniti črto.
Kaj je v resnici ljubezen?
Ljubezen je izredno močno čustvo, zaradi nje so se celo sprožile vojne. Ljubezen je navdih za številne umetnike, najlepše pesmi, filmi in knjige so polne ljubezenskih čustev. Ljubezen nam lahko prinese veliko sreče, a tudi ogromno bolečine, zato je pogovor o njej lahko za marsikoga zelo občutljiv. Katere vrste ljubezni obstajajo? Kaj pomeni ljubiti? Kako ohraniti vero v ljubezen, če smo bili prizadeti?
Do katere mere morate prenašati ljubosumje v zvezi?
Se tudi vam zgodi, da pridete iz službe kasneje in vas partner zaslišuje, kje vse ste bili? Morda želite na zabavo s prijatelji, pa vam partner to prepove? Ali pa zgrešite partnerjev telefonski klic, on pa posledično kriči na vas, s kom ste bili? Ste se kdaj vprašali, ali je to normalno vedenje v zvezi? Do katere mere morate prenašati ljubosumje v zvezi? Do katere mere se omejiti pri druženju s prijatelji, da se prilagodimo partnerju?
Primeri, v katerih bi morali končati zvezo
Vsak dan videvamo mnogo na videz srečnih parov. Navzven živijo srečno življenje, v njih pa narašča občutek slabe volje. Okoliščine so se spremenile, partner se je spremenil, sami so se spremenili. Zveza jim ne prinaša več veselja, a hkrati so navajeni partnerja in se bojijo poskusiti nekaj novega. Mnogo ljudi se sooča z vprašanjem, ali ostati v taki zvezi ali ne. Nas naš partner še osrečuje ali ostajamo z njim zgolj iz navade?
Zakaj mu je druga bolj všeč kot jaz?
Verjetno se je že vsakdo spopadel z okoliščinami, da je bila našemu potencialnemu partnerju ali morda celo partnerju druga oseba bolj všeč kot mi. Pri tem se praviloma vprašamo, zakaj mu mi nismo dovolj všeč, zakaj se, če bi lahko imel nas, odloči za nekoga drugega.
Kako vemo ali smo sprejele pravo odločitev?
Priložnosti, odločitve, obžalovanja. Mislim, da se vsi ljudje na določeni točki v življenju ukvarjamo z vprašanjem, zakaj nismo sprejeli drugačne odločitve. Zakaj smo ravnali tako, kot smo, in ne drugače? Zakaj nismo sprejeli ponudbe za službo, zakaj nismo sprejeli povabila neznanca na pijačo, zakaj smo se odločili za vztrajanje pri obstoječi zvezi, namesto poizkusili nekaj novega? Odgovor je – ker se nam je takrat to zdelo najbolj primerno.
Samozavestni moški izginjajo, zamenjali so jih samovšečni osvajalci
December je mesec, ko ponovno vse oživi. Začnemo gledati na leto, ki bo kmalu za nami, dobimo se s prijatelji, ki jih dolgo nismo videli, ob kuhanem vinu naše težave zgledajo manjše. Je tudi idealen mesec, da spoznamo novega partnerja, saj se ljudje pomaknemo iz zavetja svojih domov ter se odpravimo ven. Številne božične zabave in druženja povečujejo naše možnosti, da se naš samski stan spremeni v zasedenega. Pa je temu res tako? Lahko na takih druženjih najdemo partnerja?
To je razlog, zakaj so ženske pri 30 letih samske
V zadnjem času sem zasledila veliko člankov in blogov na temo samskih žensk, starih okoli 30 let. V starih časih je bila samska ženska pri teh letih nekaj skrajno nenavadnega, družba je nanjo gledala negativno, zaničevalno. Danes pa je to nekaj normalnega, a hkrati še vedno obstajajo določeni predsodki. Ljudje se sprašujejo, zakaj je ženska še vedno samska. Si mar ne zna najti partnerja? Je prevelika feministka, da bi uspešno zaživela z moškim? Je morda z njo kaj narobe? V večini primerov je resnica popolnoma drugačna – samska je, ker še ni našla ustreznega partnerja, ne želi pa se zadovoljiti z nečim manj od tega.
Zakaj kljub razočaranjem ne smemo obupati nad ljubeznijo?
So obdobja, ko se nam zdi, da se je cel svet zarotil proti nas. Ko nam nič ne gre po planu in nas življenje tolče korak za korakom. Ko se znajdemo v vrtiljaku čustev - žalost, jeza in slaba volja nas začnejo prevevati in nam dajo vedeti, da smo zgolj ljudje in ne roboti. Bomo obupali, se predali slabi volji in izgubili upanje na boljši jutri? Samo za hip, nato pa se bomo dvignili kot feniks iz pepela. Žalost in jezo je potrebno dati iz sebe in iti dalje. Naprej, novim izzivom naproti.
Ana Čertanec: 'Mar ljudje res tako zelo potrebujemo nekoga, da ne znamo več biti sami?'
Svet je poln parov, ki so nesrečni drug z drugim, vendar so kljub temu skupaj. Parov, ki se nenehno prepirajo, a vztrajajo skupaj. Parov, ki ne osrečujejo drug drugega, a kljub temu živijo skupno življenje. Zakaj je temu tako? Je mar bolje biti v slabi zvezi kot pa samski? Mar ljudje res tako zelo potrebujemo nekoga, da ne znamo več biti sami?