Vse lepo in prav, dokler so stvari na svojem mestu. Ko se začnejo težave v postelji, pa se življenje spremeni. Ne znamo si pomagati, za strokovno pomoč še nismo zbrali poguma in znajdemo se v začaranem krogu. Kaj pa zdaj? Za strokovno mnenje smo povprašali doc. dr. Marijo Pfeifer, endokrinologinjo na UKC v Ljubljani.

Z leti ali zorenjem se začnejo v telesu dogajati spremembe. Najbolj očitne so pri ženski v času menopauze in pri moškem v obdobju andropauze.

Naj poudarim, da izraz andropauza ni primeren, saj ni dobre analogije z žensko menopauzo. Za moške uporabljamo izraza pozno nastali hipogonadizem ali sindrom pomanjkanja testosterona. Menopauza pri ženski nastane zelo hitro, v nekaj mesecih ali morda enem letu. V trenutku, ko ženska nima več menstruacije, pravimo, da je v menopauzi, saj nima več ženskih spolnih hormonov. Pri moškem pa se lahko celoten proces usihanja testosterona odvija skozi desetletja in je odvisen od več faktorjev, a v glavnem od zorenja.

Študije so pokazale, da se pri nekaterih moških koncentracija testosterona z leti znižuje počasneje kot pri drugih. Tisti moški, ki so vitki, se zdravo prehranjujejo, redno telovadijo in se izogibajo škodljivim substancam, lahko vzdržujejo normalno raven testosterona v visoko starost. Zakaj sploh prihaja do upada testosterona?

Vzrokov je več, saj gre za procese staranja na dveh ali celo treh nivojih. Izločanje testosterona regulirajo višji centri v možganih in sicer center hipotalamus, ki vspodbuja žlezo hipofizo. To je kraljica vseh žlez, ki nadzira druge endokrine žleze, tudi moda, kako naj izločajo testosteron. Se pravi starostni, degenerativni procesi, slabša prekrvavitev, se dogajajo v hipotalamusu, hipofizi in na nivoju testisov.

Kako pa se moški spopadajo s to spremembo v življenju? In koliko poguma morajo zbrati, da se zaupajo zdravniku?

Mislim, da je zelo pomembno, ali bolnik zaupa svojemu zdravniku ali tistemu, h kateremu ga osebni zdravnik napoti. Zadnja leta se o pozno nastalem hipogonadizmu v medijih precej piše in veliko moških se seznani s simptomi in možnostjo zdravljenja. Nekateri si to razlagajo takole: Ja, zdaj se staram in zato ne morem imeti več tako dobrih spolnih odnosov. Zato sem bolj počasen in depresiven. Ampak vse to so lahko znaki pomanjkanja testosterona.

Ko zdravniki ugotovite pomanjkanje testosterona, kakšen je postopek zdravljenja? So kakšne obetavne napovedi za moške?

Seveda, vsak hipogonadizem moramo zdraviti. Nekaj let nazaj smo zdravili v glavnem klasične oblike hipogonadizma, kjer je prišlo do pomanjkanja testosterona zaradi bolezni, bodisi da je bil moški operiran na modih zaradi raka ali pa je dobival kemoterapijo, ki je uničila moda, ali je imel hipofizni tumor. To so čisti bolezenski vzroki. Zadnja leta pa se v svetu in tudi pri nas priznava entiteta pozno nastali hipogonadizem, ki je posledica staranja in ga prav tako spremljajo bolezenski znaki. Mi jih z nadomeščanjem testosterona lahko zmanjšamo ali odpravimo in s tem izboljšano kakovost življenja teh moških. Zato smemo nadomeščati testosteron.

In če pomanjkanja testosterona ne zdravimo? Kakšne so lahko posledice?

Bolniku, ki mu manjka testosterona, se bo začela manjšati mišična masa, kopičilo se bo maščevje, predvsem centralno v trebuhu, ki je škodljivo, saj lahko povzroča metabolične spremembe, ki vodijo do pospešene ateroskleroze. Lahko se poviša krvni tlak ali se pojavi sladkorna bolezen, dolgoročno se začne manjšati kostna masa. Se pravi, da pri bolniku nastaja osteopenija, na koncu osteoporoza. Pojavi se upad miselnih sposobnosti, težave z orientacijo, s koncentracijo, s težjimi računi, lahko se spremeni razpoloženje. Pogoste so depresije. Na psihičnem nivoju igra testosteron pomembno vlogo, da se moški počuti moškega, da razmišlja kot moški, da ni ves utrujen, pasiven. Odraža se na spolni funkciji, tako na libidu, želji po spolnosti, pojavi se erektilna disfunkcija.

Ko se zdravnik na podlagi vseh izvidov odloči, da je zdravljenje pomanjkanja testosterona potrebno, mora izključiti kontraindikacije. Kaj pa se lahko zgodi, če se po določenem času zdravljenja s testosteronom to zdravljenje prekine?

Zdravljenje je dolgoročno. Če nekomu primanjkuje testosterona zato, ker se je postaral, potem ni pričakovati, da bi se to spontano izboljšalo. Lahko pa se izboljša, če je nekdo bolehal za boleznimi, ki so se pozdravile. Potem se lahko spontano izboljša njegovo izločanje testosterona. Če pri nekom s pozno nastalim hipogonadizmom najprej dajemo testosteron in ga potem odvzamemo, se bodo ponovno pojavili vsi simptomi pomanjkanja testosterona, pri enih prej, pri drugih kasneje.

Ko opazite spremembe, se o tem pogovorite. Tudi s partnerjem, saj sta za tango potrebna dva. In če želite v enakih ritmih živeti naprej, se bo treba ponovno ubrati. Pa kaj, saj je tudi v tem čar življenja. Lepo je vedeti, da te ima še vedno rad in si te želi. In kakšna škoda bi bila izgubiti vse to zaradi nevednosti.