To so bili časi, ko so izbirali barve v naravi. Za nežno rdeče pirhe so uporabljali sok rdeče pese ali brusnic. Če so želeli rumene pirhe, je bila prava izbira lupina pomaranče. Zelena jajca so dobili, če so jih namakali v vreli špinačni vodi in modre, če so uporabili vodo borovnic. Rjava so postala, če so jih namočili v vrelo kavino usedlino.

Jajca, pobarvana s čebulnim olupkom

Surova jajca ovijemo s čebulnimi olupki in jih previdno ovijemo z elastiko. Položimo jih v posodo in kuhamo največ petnajst minut. Ko se ohladijo, jih previdno odvijemo, obrišemo in namažemo z maščobo. Vsako posebej zloščimo in postavimo na ličen krožnik ali v košarico.

V Sloveniji imamo bogato tradicijo krašenja velikonočnih jajc. Najpogosteje sicer barvajo že trdo kuhana, drugod z različnimi tehnikami umetelno okrasijo jajčno lupino. Iz te navade so marsikje naredili pravo ljudsko umetnost.

V Beli krajini imajo značilne pisanice ali pisanke. Surovemu jajcu izpihajo vsebino in nanje s stopljenim voskom narišejo različne ornamente (tehnika batik). Pobarvajo jihz z rdečo in črno barvo in skozi luknjici napeljejo rdečo volno.

V okolici Metlike so znane tudi drsanke. Pri teh na pobarvano in kuhano jajce delajo okraske z nožkom. Motivi so zelo različni, pogosto so to cikcakaste črte, spirale, trikotniki ali polževe hišice.

Remenke oziroma rumenke ali rumenice poznajo v Prekmurju. Tudi oni uporabljajo batik tehniko. Arhaične okrasne prvine ter rastlinske vzorce porišejo z voskom, nato jajce pobarvajo. Tudi pri čipkastih vzorcih uporabljajo batik tehniko, nakar sledi vrtanje in brušenje.