Spanje je naravno stanje počitka in je nujno potrebno za preživetje. Ljudje tretjino svojega življenja prespimo in tudi od kakovosti spanja je odvisna kakovost našega življenja. Veliko dela povzroča duševno in telesno utrujenost, kar pripelje do dolgega spanja. Kot kažejo rezultati različnih študij, spanje pomaga pri učenju, utrjevanju in ohranjanju spomina.

Spanec je pomembnejši, kot si marsikdo predstavlja. Njegovo pomanjkanje nam lahko vzbuja občutek lakote tudi, ko smo siti. Telo, ki je nenaspano, počasneje prebavlja ogljikove hidrate, kar vodi do višjih vrednosti sladkorja v krvi. To lahko vodi do shranjevanja telesne maščobe in inzulinske odpornosti, kar je kritični korak k razvoju diabetesa.

Zakaj prihaja do motenj spanja?

O motnjah spanja smo se pogovarjali z asist. dr. Lejo Dolenc Grošelj, dr. med., specialistko nevrologije in klinične nevrofiziologije ter vodjo laboratorija za motnje spanja: "Motnje spanja so zelo pogost pojav in se v različnih oblikah pojavljajo pri 30 odstotkih splošne populacije. Vzroki so lahko zelo različni: lahko gre za motnjo spanja zaradi vplivov iz okolja, lahko je motnja spanja samo simptom neke druge bolezni ali pa gre za pravo motnjo spanja, ki je izključno vezana na spanje. Nikoli ne smemo pozabiti tudi na motnje spanja, ki so posledica prejemanja različnih zdravil, drog ali drugih substanc," razloži dr. Leja Dolenc Grošelj.

Najpogostejša skupina motenj spanja je nespečnost. Poznamo več 10 oblik nespečnosti. Vedno je treba najprej preveriti, ali se preiskovanec drži pravil redne higiene spanja in budnosti, šele potem iščemo druge bolezenske vzroke motenj spanja. Vzrok slabega spanja so lahko resne bolezni med spanjem, ki lahko vodijo v nenadno smrt med spanjem ali hude kronične bolezni, če se jih ne zdravi.

"Motnje spanja se da odpraviti z odpravljanjem osnovnega vzroka motenj spanja. Kadar je vzrok v drugi bolezni, ki ima kot simptom motnjo spanja, je treba najprej zdraviti osnovno bolezen," pove dr. Leja Dolenc Grošelj.

Motnje spanja lahko preprečimo

Dr. Leja Dolenc Grošelj je povedala: "Kadar je problem na primer motnja dihanja med spanjem (pavze dihanja med spanjem), lahko preventivno preprečujemo rizične dejavnike, kot so prekomerna telesna teža, diabetes, arterijska hipertenzija in druge kardiovaskularne bolezni."

In kaj lahko storimo sami, da se bomo kakovostno naspali in se ne bomo zbujali utrujeni? "Izogibati se moramo pitju alkohola pred spanjem in poživljajočih pijač popoldan ter pred spanjem. Truditi se moramo, da imamo čim bolj enako uro uspavanja in prebujanja vse dni v tednu, čas ležanja v postelji naj bo čim bolj enak času spanja, kar pomeni, da če ne spimo, vstanemo in zapustimo posteljo ter se vanjo vrnemo šele, ko smo zaspani," svetuje dr. Dolenc Grošljeva.

Koliko ur na dan bi moral spati odrasel človek?

Trajanje spanja je genetsko določeno. Eni potrebujejo samo 4 do 5 ur, medtem ko drugi potrebujejo 8 ur nočnega spanja in več. Zadostna količina spanja je tista, po kateri se zbudimo spočiti in lahko normalno opravljamo dnevne aktivnosti, ob tem pa nimamo prekomerne dnevne zaspanosti. Pomembnejša kot kvantiteta je kakovost, da je nočno spanje enovito, s čim manj nočnimi prebujanji.

Kaj pa, ko se po osmih ali več prespanih urah vseeno zbudimo utrujeni?

"Kadar ne vemo, kaj se dogaja med spanjem, je smiselno bolnika napotiti v subspecialistično Ambulanto za motnje spanja, kjer specialist somnolog odloči, ali preiskovanec potrebuje nočno poligrafsko snemanje, s katerim objektivno lahko prikažemo, kaj se dogaja med spanjem, in izključimo druge motnje spanja, ki jih brez snemanja ne moremo odkriti," svetuje dr. Leja Dolenc Grošelj.

Dober spanec je pol zdravja

Zadostna in kakovostna količina spanja skrbi za pravilno delovanje možganov, saj se njihova aktivnost ob neprespanosti ustavi, zato postanemo utrujeni in nepozorni. Prav tako se težje spopadamo s stresom in se težje koncentriramo.

In k čemu vse dober spanec še pripomore? Izboljšuje stanje astme pri astmatičnih bolnikih, preprečuje razvoj duševnih bolezni, varuje organizem pred vnetji in avtoimunimi boleznimi, kot so bolezni srca, artritis ali diabetes.

Ljudje s prekmerno težo imajo težave s spanjem.

Motnja, pri kateri se med spanjem dihanje ustavi – apneja –, povzroča številna zbujanja, kar je predvsem pogosto pri predebelih ljudeh. Ne da bi se zbujanja zavedali, se to dogaja lahko tudi več stokrat na noč in tako se ljudje zjutraj zbudijo zelo zaspani. Prav tako ljudi s prekomerno težo boli spodnji del hrbta in zato v postelji ne ležijo udobno.

Izguba teže lahko zelo izboljša spanec. Avstralska študija, v kateri je sodelovalo več kot 300 prekomerno debelih ljudi, je pokazala, da imajo ti značilne težave s spanjem. Simptomi, kot so kronično smrčanje, spalna apneja, neobičajna zaspanost skozi ves dan in slaba kakovost spanja, so se po operaciji želodca občutno zmanjšali.

Pomembno je tudi spoznanje, da je kakovost spanja (zadostna količina globokega spanca) ravno tako pomembna kot njegova kvantiteta. Pomanjkanje obnovitvenega globokega oziroma nizkovalovnega spanca je, na primer, povezano s precejšnjim upadom količine rastnega hormona – proteina, ki pomaga uravnavati telesno razmerje med maščobo in mišicami v dobi odraslosti.

Nasveti za tiste, ki želite s kakovostnim spancem izoblikovati postavo

Pred spanjem se izogibajte obilnim obrokom, pojejte nekaj lahkega, vsekakor ne pojdite spat lačni. Pozno popoldne in zvečer ne pijte kave, alkohola in ne kadite. Redna telesna vadba naj se izvaja tri ure ali manj pred spanjem. Vaše spalnice naj bodo tihe, prijetne in temne, ko boste spali. Pred skokom v posteljo si lahko privoščite tudi sproščujočo toplo kopel in seveda ne pozabite na intimnosti s partnerjem, ki vas bodo gotovo popeljale v prijeten spanec.