Na različne načine – z uporabo čistih ali delnih laži, preslepitve, zavajanja, goljufije, ugrabitve. Odvisno tudi od namena izkoriščanja. Pri prodaji organov se denimo pogosto dogaja, da osebo kar ugrabijo, omamijo in operirajo. Spet za pridobivanje prisilnih prostitutk združbe uporabljajo takoimenovane 'loverboyje', ki punce čustveno zlorabijo ter zapeljejo, na koncu pa prodajo drugim členom kriminalne združbe. Tudi slovenske 'loverboyje' imamo. Njihova funkcija je povsem specifična: velikokrat si ogledujejo šolska dekleta, ta so najbolj primerna za zapeljati; nato izberejo najbolj primerno, potem pa ji začnejo laskati, kupujejo darila. Na koncu jo povabijo v tujino na izlet, priložnost za delo ali kaj podobnega. Ko prečkajo mejo, ji odvzamejo dokumente, se srečajo s svojimi prijatelji ter jo enostavno prodajo.

Veliko je novačenja po spletnih klepetalnicah; tu so predvsem otroci na udaru, ki so za razliko od starejših generacij zelo vešči uporabe sodobne tehnologije, staršem pa je zato težje nadzirati njihove spletne aktivnosti. Je pa tu postopek podoben kot v prejšnjem primeru: navezava stika z žrtvijo, leporečenje, seveda lažna predstavitev, ki jo splet omogoča, spoznavanje, morda celo koketiranje ter na koncu povabilo na srečanje. Lahko se tudi zgodi, da neka oseba dobi kar direkten poziv od kriminalcev oziroma 'trgovcev', ki ji povejo, za kaj jo bodo uporabljali. Težava nastane, ko ta oseba pristane, ker zaradi ekonomske situacije nima druge izbire. Ko pa začne delati, denimo prostituirati, se pogoji dela spremenijo: plača je bistveno nižja od dogovorjene ali je sploh ni, omejijo ji svobodo gibanja in komuniciranje z zunanjim svetom, nastanitev ni normalno bivališče, temveč klet, bunker, kontejner, žrtev nima pravice, da odkloni kakšno spolno prakso ali spolno občevanje brez kondoma ...

V Evropi naj bi vsako leto preprodali okoli 200.000 ljudi, večinoma deklet in žensk, ki jih prisilijo v prostitucijo. Kakšna je statistika v Sloveniji?

Statistika je zelo nizka, ker je pač statistika. Tudi teh 200.000 je po naši oceni precej podcenjena številka, vsaj za eno, če ne kar dve ničli. Morate vedeti, da je samo v Italiji neuradno več kot dva milijona prodanih mladoletnikov. Podatek velja za leto 2007. Statistika vedno zajame samo vrh ledene gore, ker smo akterji na tem področju precej neuspešni pri zaznavanju realnega stanja. Po podatkih Organizacije združenih narodov je na svetovni ravni 12,300.000 žrtev trgovine z ljudmi. Težko je podati enoznačen odgovor. Število dejanskih primerov je precej večje od tistega, ki jih imajo organi pregona, število obsodb pa je zgodba zase.

Je Slovenija izvor trgovine z ljudmi ali ta le poteka preko naše države; je morda naša država tudi končna destinacija?

Slovenija je absolutno tudi končna destinacija. Konec koncev nekakšne uradne ocene kažejo, da je samo prisilnih prostitutk okoli 3000; če pa pogledamo še ostale rizične poklice, je zadeva bistveno širša. V letu 2007 je denimo mesečno povprečje prijavljenih gradbenih delavcev bilo okrog 30.000. Vsi verjetno niso bili žrtve trgovine z ljudmi, del pa zagotovo. Se pa do sedaj še nihče pri nas ni spustil v temeljitejšo raziskavo tega področja, zato niti okvirnih ocen ne moremo dati. Vendar je Slovenija definitivno država destinacije in številka gotovo ni nizka. Že iz zgornjih podatkov lahko sklepamo, da je vsaj nekaj promilov, morda celo odstotkov (20.000 je en odstotek prebivalstva RS) vseh oseb, ki živijo na ozemlju Slovenije legalno ali ilegalno ujetih v kremplje trgovine z ljudmi. Slovenija je prav tako država izvora. Vsako leto v društvu Ključ nudimo vsaj eno obliko pomoči med 3 in 5 slovenskim državljanom oziroma državljankam, ki imajo izkušnjo trgovine z ljudmi.

Po uradnih statistikah naj bi bile najpogostejše žrtve mlajše ženske. Vendar je, po našem mnenju, ogromno tudi moških, a se tej sferi trgovine z ljudmi ni še nihče natančneje posvetil. Kot sem že pojasnila, je razvidno, da je dovoljenj za gradbeništvo v Sloveniji bistveno več, kot je po ocenah prisilnih prostitutk, kar je neki pokazatelj; poleg tega smo v zadnjem letu v Azilnem domu zaznali več primerov, ki bi lahko nakazovali na trgovino z dečki. Mislimo, da so žrtve trgovine z ljudmi zelo raznolike in je težko ustvarjati predalčke. Ravno to je teža trgovine z ljudmi: prizadene vse socialne sloje, vse starosti, oba spola. Vsakdo lahko postane žrtev trgovine z ljudmi.

So razlike med državami glede tega, kdo je lahko žrtev?

Ne! Morda so razlike v oblikah zaradi določenih kulturnih in družbenih pogojev, ampak načeloma ni razlik, kdo je lahko žrtev ali ne.

Oblik trgovine z ljudmi je več, večinoma pa je govora o prisilni prostituciji. Katere druge oblike so še prisotne?

To so denimo prisilna dela v gradbeništvu, sezonska dela na poljih, v sadovnjakih, trgovina z organi, tkivi, krvjo, različne oblike suženjskih razmerij. Spomnimo se lanskega razvpitega primera, ko je bil moški osem let zasužnjen pri družini. Silili so ga delati zanje, zlorabljali so ga na različne načine, terjali denar od njega ... Med oblike trgovine z ljudmi sodijo tudi primeri hišnih pomočnic, ki ne smejo iz hiše, ne dobijo plačila, posiljujejo jih; pozabiti pa ne smemo tudi prisilnih beračev. So pa trgovci z ljudmi zelo izvirni in kreativni tako pri razvoju inovativnih oblik novačenja kot tudi izkoriščanja. Z vsakim primerom izvemo kaj novega.

Menda v Sloveniji še vedno prodajajo hčerke za poroko, to drži?

Absolutno. In to ni samo domena romske populacije, kot je stereotip. Veliko kupcev je klenih Slovencev in zagotovo lahko najdemo tudi kakšnega slovenskega prodajalca. Nekateri si gredo po nevesto tudi v tujino.

Povejte nam kakšno zgodbo, ki je dokaj tipična in iz katere se lahko kaj naučimo?

Ultra (stereo)tipična zgodba:

Dekle ima probleme z družino, zato se skuša distancirati od družinskih članov. Mlada je, želi si novih življenjskih izkušenj, šola je, seveda, ne zanima. Spozna starejšega mladca, ki ji laska, je z njo prijazen, jo tolaži, obdaruje, sam pa ima precej denarja. Po določenem času jo tako priklene nase, da mu zaupa 100-odstotno. Ponudi ji izlet ali delo v tujini. Ko pa prideta tja … lahko samo sklepate, kaj se zgodi.

Malo manj znana, ampak tudi neredka zgodba:

Starša namensko ustvarjata več otrok – hčerk, ki jih nato prodata kupcem za neveste ali pa za prodajo organov. Poznani so tudi primeri, ko starši zavestno in zelo poceni prodajo sina kriminalcem v tujino, da ga izrabijo za prostitucijo.

Neznana, ampak zelo pogosta zgodba:

Možakar v srednjih letih izgubi službo. Zaradi slabega ekonomskega stanja v svoji državi se prijavi za kakšno težje fizično delo v tujini. Tam plačila ni oziroma je minimalno, delovni pogoji so težki, bivanje ni legalizirano, kot je bilo sprva dogovorjeno, bivališče pa je kakopak človeka nevredno – gradbene delavce stlačijo kar v kontejnerje. Doma imajo ti ljudje seveda družino, ki jo je treba nahraniti.