Kdo je naredil prvi korak?

Nuška: Zdi se mi, da sva ga naredila kar oba. Prvič sva se malo 'podrezala' na enem prijetnem kosilu, kmalu pa je splet okoliščin pripeljal do tega, da sem ga povabila na koncert Maksima Mrvice. Na koncert sem nameravala z Igorjem Semetom, pa je zadnji trenutek odpovedal, ker je imel druge obveznosti. Rekel mi je, naj koga poiščem, da ne gre karta v nič, pa sem povabila Miha. In je pristal, in to je bilo to …

Miha: Prvi korak je naredila Nuška. Povabila me je namreč na koncert Maksima Mrvice. Res je, da sem jo pred tem tudi sam nekajkrat povabil na kosilo in pijačo, vendar je bil ta koncert nekaj drugega – prelomnica v najinem odnosu.

Nuška, kakšen človek je Miha?

Miha je zelo razumen človek z izjemnim občutkom za sočloveka. Odličen poslušalec, hitro najde možne rešitve za težave. Zelo dobro razume dinamiko odnosa med moškim in žensko, najbolj pa mi je všeč to, da se mu ni težko pogovarjati, tudi o čustvih ne. Meni to ogromno pomeni in on to razume. Ima odlično pozitivno energijo in je temperamenten, ampak ni kolerik. Nežen in obenem močna opora.

Kako pa bi vi, Miha, opisali Nuško?

Je zelo odločna oseba, vendar ne za vsako ceno. Zna prisluhniti človeku, zna potolažiti in spodbujati. Vsako stvar, ki jo počne, dela s polno močjo in zagnanostjo, saj se je sicer ne loti. Je zelo ljubezniva in čuteča, zaradi česar se ji včasih zgodi, da kakšne stvari pove s tonom, ki ga sicer ne bi izbrala. Če povzamem, je človek z veliko notranje energije.

Nuška: Hmmm, morda ni potekala ravno tako kot sem si predstavljala. Nekako sva oba vedela, da se bova poročila in sva se o tem tudi odkrito pogovarjala, tako da ni bilo tistih hollywoodskih šokov. Na turneji s Perpetuum Jazzile sva se pa nekako odločila, da določiva datum – in sva ga.

Miha: Najina zaroka res ni bila takšna kot v filmih. Ker sva oba zelo zgovorna, je pogovor že kaj kmalu nanesel tudi na to temo. Že takrat sem ji obljubil, da se bom takoj, ko zaključim fakulteto, poročil z njo. Tako je bila ta zaroka ves čas v zraku in tudi bolj kot ne pričakovana. Zgodilo se je na turneji po Južni Ameriki, nekega večera, ob dobri večerji, sva določila datum poroke. Po vrnitvi nazaj v Slovenijo je seveda sledil nakup zaročnega prstana. Nato sva o najini zaroki obvestila najini družini. Moram priznati, da so bili njeni starši dokaj presenečeni, saj so me do takrat videli le nekajkrat (ker nisva šla še tolikokrat skupaj v Radeče), vendar sem dobil očetovo dovoljenje in priprave so se lahko začele.

Kdaj se poročita?

Nuška: V maju ...

Miha: Civilna poroka bo v Radečah, od koder prihaja Nuška, nato pa se bomo odpravili v Ljubljano, natančneje na Kodeljevo, kjer živim jaz.

Nuška: To obdobje je za naju nekoliko stresno in naporno, na srečo s pripravami na poroko ne komplicirava. Dobro je to, da sva oba dobra organizatorja, čeprav priznam, da je bilo zame na trenutke kar težko – vmes je bila Ema, pa dokončati je bilo treba album, pa nehala sem delati na ZKD Ljubljana, kar je pomenilo delo 'na svobodi'. Skratka, kar nekaj stresnih odločitev in naporov je za mano, tako da mi je bil Miha res v oporo. Neveste smo pač malo bolj čustvene pri teh pripravah in pomaga, če zna ženin vskočiti, ko je treba.

Miha: Hvala bogu, da sva z načrtovanjem začela že dokaj kmalu in sva tiste večje in pomembnejše reči, kot na primer prostor za 'ohcet', obleke … uredila že pred časom. Sedaj se lahko polno posvečava urejanju manjših stvari, brez katerih tudi ne gre. Velikokrat naju zaskrbi, če bo vse tako, kot mora biti. Te skrbi potem rešiva tako, da se pogovoriva, kaj je še treba postoriti, razdeliva si obveznosti in vse je lažje. Ljudje smo pač taki, da bolj cenimo tisto, za kar se moramo truditi.

Se kdaj spreta?

Nuška: Kakšnega prav hudega konflikta še nisva imela; se mi zdi, da se oba zavedava, da ne bi kaj bistvenega dosegla s tem. Skušava se pogovoriti, razložiti, kaj naju je prizadelo in zakaj. Absolutno se pa ne 'dereva' drug na drugega, to se mi zdi ponižujoče.

Miha: Konflikte rešujeva s pogovorom. Oba imava namreč kar vroč temperament in to definitivno ne pomaga pri reševanju problemov. Je pa res, da se velikokrat lahko zadeva zaplete že zaradi nepoznavanja samega sebe. Včasih ne veš čisto natančno, kaj te je zmotilo ali prizadelo. Takrat je pomembno, da najprej razmisliš sam pri sebi in se šele nato pogovoriš. To počneva z Nuško, vedno si vzameva nekaj trenutkov za razmislek, nato pa začneva s pogovorom. Na koncu takšnega pogovora vedno narediva sklep in se ga poskušava tudi držati. Hvala bogu, da nekih večjih nesporazumov do sedaj še ni bilo, vendar se ne slepiva, da do tega ne bo nikoli prišlo.

Kaj pa otroci?

Nuška: O, seveda, imela jih bova. Malo bova sicer še počakala, ampak ne predolgo.

Miha: Nekaj časa si bova vzela zase, da se navadiva na skupno življenje. Ko pa bova pripravljena, bova z veseljem družino povečala za kakšnega novega člana.