Vsak izmed nas se je že soočal z nečim, kar ga je podrlo, mu vzelo motivacijo ter ga zbilo na tla. Vendar jaz sama pravim, da je vsaka stvar za nekaj dobra, pa naj bo še tako slaba in žalostna. Čas gre, mi sami pa se moramo odločiti ali bomo živeli za preteklost ali sedanjost. Ko se enkrat zavemo, kaj imamo, če smo hvaležni za to, kar nam življenje ponuja, smo zelo težko slabe volje. Če se pred nami pojavi ovira, jo s pozitivo veliko lažje premagamo, kot pa z mišljenjem: "Oh, tega ne bom nikoli premagala, to je zame pretežko."  

Ker se s takim razmišljanjem problema sploh ne bomo lotili, to pa je velikokrat naš največja težava. Če problem ignoriramo, ga ne bomo nikoli rešili. Mogoče da nanj pozabimo, vendar problem še vedno ostaja. Prav tako probleme velikokrat ignoriramo, kadar so v zvezi z njim k vzrokom priključena tudi naša čustva. Prevečkrat vztrajamo zaradi spominov in želj, ne pa zaradi trenutne sreče. In sama sem s tem prenehala. Začela sem se vsako jutro na novo spraševati, ali sem srečna, ali sem svobodna, kaj lahko danes naredim novega, dobrega, norega? Kaj mi bo dalo občutek, da sem živa? In znebila sem se svoje preteklosti. No, znebila je kar malo ostra beseda. Svojo preteklost sem sprejela, vem, da je del mene in da moja pretekla dejanja ne definirajo mojih prihodnjih. Da sem jaz taka kot sem, zaradi vsega, kar se mi je v življenju zgodilo, da sem taka zato, ker sem v življenju naredila korak naprej. Pogovorila sem se z ljudmi, ki niso bili zame, oddaljila sem se od nepravih prijateljev, s katerimi sem se družila, da nebi bila sama zase, vendar sem bila v njihovi družbi samo še bolj osamljena, kot ko sem bila sama.

In vsak dan se zvečer vprašam, zakaj je bil dan, ki sem ga preživela dober. Zato, ker sem vedno iskrena, ker cenim malenkosti (prijazen pogovor z natakarico, ko mi prinese kavo, nasmeh tujca na ulici, prijazna soseda na avtobusu, lep, sončen dan, cvetenje rož …) In vsi ti majhni trenutki mi prinašajo srečo. Srečna sem, ker se ne bojim več same sebe in mojih norih ambicioznih želj. Hvaležna sem ker vem, da sem močna, da sem kljub temu slabemu obdobju iz njega odnesla nekaj dobrega in to je - videti srečo.

Naši težki dnevi so mnogokrat pomembnejši od naših dobrih, saj se vztrajanja, prijaznosti in pozitive ne naučimo takrat, ko smo veseli. Lahko je vztrajati, če imaš podporo, lahko je biti srečen, če imaš ob sebi pravega prijatelja. Jaz pa sem vse te dobre, izpopolnjujoče stvari našla v sebi. Zato ne potrebujem  nikogar, samo sama sebe in zato sem lahko srečna, čeprav sem sama na kavi, čeprav grem sama na koncert.  Srečna sem, ko spoznam nekoga novega. In vesela sem, ker se od vsakega nekaj naučim. Ni važno ali je ta človek politik, prodajalec ali pa brezdomec.  Vsak ima svojo zgodbo in vsaka zgodba mi nekaj da. Če cenimo majhne stvari, opazimo naše majhne korake in če smo hvaležni tako za dobro kot za slabo, nam sreča ne uide. Svojih dosežkov ne primerjaj z drugimi. Zate je lahko dosežek že samo to, da si zjutraj vstala, ter si rekla, da si lepa. Zato pravim, da moraš za srečno življenje nanj gledati iz popolnoma druge perspektive, kot vsi ostali- iz svoje. Problemi naj bodo zate novi izzivi, katere boš premagala, ne pa dodatne stvari, ki te poderejo. Glej na svoje življenje kot na neko dogodivščino, kjer ti je ponujeno vse, če si le upaš vzeti.

Nasmej se svetu ni svet seti  bo nasmejal nazaj.