''Nekoč so me vprašali, kaj me zares sprošča. Zaradi svoje večne storilnostne naravnanosti in ciljne usmerjenosti je bil moj odgovor: nič. In ob njem sem se tudi sama zgrozila. Zavoljo tega sem začela iskati dejavnost, v katero bi se lahko potopila in nanjo fokusirala misli ter vključila tudi telo, ki je čustva vedno tiščalo nekam vase. Ples se je zdel kot nalašč za to. In obstal. Naučil me je sprejemati frustracije, ki pridejo, ko se mi posamezni gibi nikakor ne zdijo izvedljivi in vsakodnevnega vztrajanja v njihovem ponavljanju ter zavoljo tega potrpežljivosti. Naučil me je, da je napredek proces navideznega nazadovanja, zaustavljanja in nato šele ponotranjenosti gibalnih tehnik, ki postanejo vidne, ko najmanj pričakuješ. Dal mi je dragocene prijatelje, s katerimi lahko delim vsakdanjosti in globočine – med treningom. Pripeljal me je do učiteljev, od katerih najpomembnejši me je naučil, da je za ples najprej pomembno dihanje, prizemljitev in da ples ne pozna končnosti, temveč se preko vseh okončin širi v vse smeri. Ples in njegovi ljudje so me torej naučili več kot sproščanja, muzikaličnosti, raziskovanja telesa, druženja in spoznavanja novih kultur. Ples in njegovi ljudje so me naučili živeti.'' K.

Začela sem z zgodbo, ki mi jo je zaupala plesalka. Ena izmed tisočih, ki se je ob plesu naučila živeti. S takšnimi zgodbami se srečujem dnevno. Gre za zgodbe o pozitivnih spremembah, o odprtosti in smehu. Na svoji plesni poti sem se že večkrat srečala z vprašanjem: Ali ples spreminja osebnost? Iz prakse in teorije vemo, da ples vpliva na več dimenzij posameznika hkrati. Ples je umetnost in šport, sprostitev in miselna distrakcija.

Vendar je ples res lahko tako vsemogočen, da spreminja nekaj to zakoreninjenega, kot je človeška osebnost? Kako je mogoče, da nekaj plesnih uric vpliva na to, da ljudje postanemo bolj samozavestni, bolj odprti, bolj zgovorni? Na podlagi zgodb, ki so mi jih zaupali plesalci, sem prišla do zaključka, da plesalci ločimo življenje na dva dela – življenje pred plesom in življenje po plesu.

Nedavno nazaj mi je prijatelj zaupal zgodbo: ''Ples me je spremenil. V svojem prvem življenju nisem zares živel. Bil sem plašen in tih – verjetno bi bil zdaj tam gor na drevesu, daleč stran od ljudi. Danes, v svojem drugem življenju, pa sem drug človek. Smejim se, veliko govorim, med ljudmi sem, ni me strah. Vse to mi je prinesel ples. Razumem, da se ljudje ne moremo spremeniti kar tako, vendar ples ni ''kar tako''! Šel sem čez dolgo, naporno pot sprejemanja sebe in osmišljanja svojih vrednot, da sem danes točno takšen, kakršen želim biti. ''  M.

Prijateljica mi pove podobno: ''Spomnim se, ko sem začela plesati. Preplašena sem čakala za vogalom plesne šole in nisem želela vstopiti prva. Šele, ko so tečajniki začeli vstopati, sem se prikazala izza vogala. Danes, po nekaj letih plesa, pa je zgodba drugačna. Nisem več siva, tiha miška. Pravzaprav sem čisto nasprotje. Ples mi je dal tisto potrditev, ki mi je pred tem tako močno manjkala. Na tečaje vstopim prva in odidem zadnja. Ples mi je dal nove pristne prijatelje, ki jih veseli isto kot mene. Na tečajih smo vsi enaki. Ni razlik med mlajšimi in starejšimi, med vplivnimi in povprečnimi, med tihimi in glasnimi. Vsi se učimo iste korake, isto gibanje … To je tisto, zaradi česar sem si dovolila postati jaz! Ples nam dovoli, da postanemo tisto, kar hočemo. …in razcvetela sem se v laboda, ki v vsem svojem siju zavzame jezero.'' K.

Torej – ali ples lahko spremeni osebnost?

Zagotovo tu ne moremo govoriti o enem pravilnem odgovoru. Vse skupaj je zelo odvisno od več faktorjev, še posebej pa od zvrsti plesa. Družabni ples namreč ponuja tudi pomemben element: druženje!  Torej ne smemo pozabiti na socialno mrežo. Ljudje smo socialna bitja – za razvoj potrebujemo soljudi, dotik, objem, pogovor. In morda se odgovor skriva prav tu? Verjetno ni prav, da trdimo, da ples spreminja osebnostno strukturo, saj gre za stabilen psihološki konstrukt. Vseeno pa v veliki meri pripomore k osebnostni rasti. Osebnostna rast je morda tisto, kar nas dela drugačne!

Zato vedno znova poudarjam, kako pomembno je vzdrževanje kvalitetne socialne mreže. Kadar pa ta vključuje še gibanje in umetniško izražanje, pa gre za celovito in kakovostno aktivnost, ki boža našo dušo.

Nikoli ne nehajte plesati – vaš pravi jaz vam bo hvaležen!

Več podobnih vsebin na: www.selfcentertenerife.com