Pozdravljena, Ana.

Po tvojih zelo trdih življenjskih izkušnjah, za katere je kriv tvoj očitno skrajno neodgovoren in egoističen nekdanji mož, zaradi katerega si morala sama (po)skrbeti za kar štiri otroke, ti rade volje verjamem, da "bi rada enkrat malce lažje živela". Ko berem ali slišim zgodbe, kot je tvoja, se vedno sprašujem, zakaj ženske ostajajo s takimi moškimi, kot je bil tvoj? In imajo z njimi otroke? Ti celo štiri. Noben mož ne postane vse to, kar je bil tvoj, o katerem praviš, da je bil baraba, pijanec, kvartopirec, zapravljivec in babjak, čez noč. Si upala, da se bo spremenil? Ti je obljubljal, da se bo spremenil? Zate je prepozno, a za mnoge ni: taki tipi se nikoli ne spremenijo oziroma samo hlinijo spremembe za krajši čas. Čim prej proč od takih neodgovornih in egoističnih moških. Tudi sama se, če sodim po tem, kar si napisala, v bistvu zavedaš, da med moškimi ni velikega povpraševanja po ločenkah tvojih let (čez šestdeset jih imaš) s štirimi odraslimi otroki, ki bi jim rada pomagale prek novega partnerja z nekaj več imetja (pa brez lastnih otrok, da bi njihovi otroci dedovali po njih).

Takih moških je posebej malo med temi z nekaj več imetja. Še manj med resno bogatimi, tistimi s "tono zlata", kot jim rečeš ti. Itak sama ugotavljaš, da "bi moški lahko imel tono zlata, pa ne bi prišel v poštev, če ne bi bil pravi za objem, ljubezen, dober seks, pogovor in družino". Tudi med povprečno situiranimi moškimi tvojih let ni veliko samskih moških, ki bi si želeli vloge moškega, kakršnega si želiš. Če so kot ti ločenci z otroki, so tudi sami "utrujeni" od tega, kar so sami doživeli, in si, kot ti, tudi sami želijo lažje živeti (z manj odgovornostmi in obveznostmi). Zadnje, česar si želijo, so nove odgovornosti in obeznosti z novo družino. Kot si ti ne želiš partnerja, ki bi mu bila mama ali/in gospodinja, si ti moški ne želijo biti bankomat nove partnerice (kaj šele njenih otrok!) in očetje njenih otrok. Posebej, če imajo svoje. Mnogi pa si želijo velik del tega kot ti: pravo žensko za objem, ljubezen, dober seks, pogovor ... Pri iskanju partnerja premalo misliš nase in preveč na otroke, ki so zapustili družinsko gnezdo, v katerem si zanje naredila vse, kar si lahko naredila sama (očitno dobro, če si jih izšolala in jim "pomagala naprej") in prepričan sem, da so ti hvaležni za to. In da ne zahtevajo od tebe, da si najdeš partnerja, ki bo dober tudi zanje (tudi finančno).

Nisi nora. Pričakuješ pa veliko. Preveč. In se preveč vrtiš okrog "imetja" moškega, s čimer boš drastično zmanjšala število potencialnih kandidatov. Tega, "da kolikor imaš sam, takega dobiš" (tvoje besede), priznam, da še nisem slišal. Večina samskih moški, ki pri približno tvojih letih išče parterico, se ne ozira na njeno "imetje" (bolj jih zanimata druženje in seks, ne nujno v tem vrstnem redu), prav gotovo pa dajejo prednost ženskam, kot si ti: s svojim stanovanjem, avtom in rednim zaslužkom (v tvojem primeru pokojnino). Pravega moškega boš gotovo impresionirala tudi s tem, da si tako rekoč sama do kruha spravila štiri otroke. Možno je, da boš srečala premožnejšega moškega, a prav gotovo ga ne boš obdržala, če bo dobil občutek, da te privlači zato, ker je premožnejši. Najboljši nasvet, ki ti ga lahko dam, je: pri iskanju partnerja se ne obremenjuj s premoženjskim stanjem moških (seveda se izogibaj potencialnim izkoriščevalcem in lenuhom) in se osredotoči na moške s sorodno dušo in na druge moške vrline, posebej dobroto v srcu in … postelji. Veliko moških tvojih let si želi še kaj ustvariti in doseči v življenju. Če boš srečala takšnega, bosta morda našla skupne cilje in boš rešila tudi vprašanje "delati ali ne delati". Srečno!