Živijo! Ti nisi neumna, zaljubljena si, je pa res, da je včasih med početjem zaljubljenih in “neumnih” težko potegniti ločnico. On pa je stereotipni dvajsetletnik, ki ga “razganja” (ima večji del možganov med nogama) in te ima premalo rad (ni več dovolj zaljubljen, če je sploh še zaljubljen vate), da bi bil samo s teboj. V bistvu mu ne zamerim razlogov za to, da je po letu in pol prekinil razmerje s teboj (strah pred obžalovanjem, da se ne bo razdivjal, nedoraslost za resno zvezo, nerazčiščenost vsega, posebej njegovih želja), čeprav gre samo za prevod (olepševanje) besed “rad bi dal dol’ še toliko drugih punc. To kar mu zamerim je grdo igračkanje s tvojimi čustvi. Najbolj me pogreje ta njegova luzerska izjava, da se vidi s teboj čez nekaj let. Mislim, kako bi ga na tvojem mestu poslal v … veš kam. Ti naj bi bila zanj 24 ur odprta “restavracija”, v kateri se pojavi vsakič, ko se mu seksa s teboj ali vsakič, ko ne dobi seksa drugje. Za to gre, draga moja osemnajstletnica in za zelo malo drugega.

Dva tedna je bil na počitnicah, očitno neuspešen pri “razdivjanju” z drugimi, in se je vrnil k tebi in seveda je bilo vse kot prej (ker je hotel seksati), razen to, da je še vedno hotel biti (gotovo ti je to povedal po, ne pa pred seksom) samski. Ne, ne čakaj nanj ali na to, da se zresni. Zakaj bi pri osemnajstih čakala? Ali imela “odprto” zvezo?

Bojim se, da, čeprav on tebi pomeni vse, ti njemu pomeniš samo dekle, s katero ima lahko seks kadar koli hoče. Si sama želiš imeti “odprto” zvezo, v kateri ti je dovoljeno vse? Dovoljeno zato, da lahko on dela, kar hoče? Bi lahko, še vedno zaljubljena vanj, spala zdaj s tem, zdaj z onim tipom, zato, ker ti je dovoljeno? Mislim (in upam) da ne. Verjamem, da se ti (komaj osemnajstletni) po letu in pol ljubezni zdi, da je konec vajine prave zveze enak koncu sveta, pa ni tako. Zberi pogum za prihodnost brez njega in mu reci, ali samo jaz in nobena druga in midva v pravem razmerju, ali pa pojdi in se ne vračaj.