Ali je zvestoba le še mit?

Pozdravljen! Moj odgovor na tvoje vprašanje “a vedno več ljudi gleda samo na svojo rit?” je: žal ja. Mislim, da to kolektivno stanje duha v družbi, ki nam ga je vsilil ta neznosni neoliberalni kapitalizen, do določene mere vpliva celo na dogajanje na ljubezensko-seksualnih frontah. Niso pa nezvestoba in afere nič novega in so stari približno toliko časa kot seks sam. Moški in ženske so si bili vedno seksualno privlačni, se spogledovali in flirtali in skakali med rjuhe, pa naj so bili nevezani ali vezani. Človek je najbolj seksualno bitje med vsemi in zato libido pogosto premaga vse druge zadržke, razen, vsaj po mojem, enega … Kadar sta ženska ali moški noro zaljubljena, jima ne pride na misel to, da bi seksala s kom drugim. Problem je v tem, da večina ljubezni ne ostane norih, in da mora sčasoma in kar dolgo vlogo nore ljubezni kot branika pred nezvestobo in aferami prevzeti nor seks, ali vsaj zelo dober razmeroma pogost obojestransko zadovoljiv seks.

Če se navežem na tvoje besede: z dobrim odnosom je mogoče zvezo odbraniti pred nezvestobo in ja, vse se da lepo doživet’ z eno osebo. Seveda obstajajo ne samo pari, ki so si zvesti ne samo od začetka do konca zveze, ampak tudi od začetka zveze do konca življenja, vendar jih ni prav veliko in jih je vse manj. Parov, ki so si zvesti od začetka do konca zveze, je precej več. Občutek imam, da je med tvojo generacijo več zvestih parov kot med starejšimi generacijami. Sam mislim, da je največji krivec za to, da moški in ženske v parih, skočijo med rjuhe z drugimi ali tatinsko izkoristijo priložnosti, neujemanje libido. Dokler traja nora ljubezen, tega morda niti ne opazijo. Ko mine norost in ostane samo še ljubezen, pa jo čutijo: če si eden želi seksa kar naprej ali vsak dan, drugi pa je povsem srečen, če ga užije dvakrat na teden, je to recept za afero, ki je samo vprašanje časa. Zdaj približno veš, za kaj morata s punco, s katero sta tri leta skupaj, poskrbeti, da se ne bi tudi vama zgodilo to, kar se, kot praviš, dogaja preštevilnim. Ker mislim, da bo tebi pa tudi drugim koristilo branje članka, ki sem o različnih vrstah nezvestobe pred nekaj leti napisal za zadovoljno.si, ga bom povzel na tem mestu.

Ameriška izvedenka za vse odnose med moškimi in ženskami Mire Kirshenbaum je v svoji knjigi o razlogih za nezvestobo “Ko imajo dobri ljudje afere” (v izvirniku When Good People Have Affairs, izšla leta 2008) naštela sedemnajst različnih vrst afer. Z njo je dvignila zelo veliko prahu zaradi trditve, da imajo afere tudi dobri (pošteni, moralni in tako naprej) ljudje, ne pa samo slabi (nepošteni, nemoralni in tako naprej) ljudje. Mirin namen je bil pojasniti in razumeti afere in “dinamiko” afer. Zanimalo jo je tudi “kurativa” razkritih afer za ljubezensko-seksualne prevarante in prevarane. Mnogi so ji očitali, da zagovarja afere, nekateri so ji celo grozili, da jo bodo prebutali. Najbolj je kritike razkurila s trditvijo, da lahko afera reši zakonsko in druga stalna razmerja. Sama je trdila, da so kritiki zgrešili bistvo njene knjige: z njo naj bi želela pomagati parom “preživeti” afero. Ostati skupaj. Če je to pač mogoče. Dobri ljudje, ki imajo afere, so tisti, ki ne želijo nikogar prizadeti in jim je zares žal, ko to naredijo. Petnajst do dvajset odstotkom ljudi, ki imajo afero, je vseeno za posledice. Te Mira razglaša za sociopate. Ti so – po Miri – slabi ljudje. Kritike je razkurila s še eno trditvijo: da iskrenost ni najboljša politika, ko priznaš afero. Čim manj podrobnosti ve prevarana stran, bolje je. To trdi tudi na podlagi lastne izkušnje. Mož jo je prevaral po desetih letih zakona. Bila je zelo zasedena, imela sta majhne otroke, malo časa samo zase in seks, pa se je njen mož zbližal z neko žensko. Vse bližje sta bila, na koncu tako blizu, da je bil on vse večkrat na njej, pod njo, ob njej …

Ko ji je priznal in jo prosil, naj mu odpusti, mu je odpustila vendar je vedno znova hotela slišati vse podrobnosti, ki so jo potem preganjale še veliko let. Vrsto let je imela občutek, da se ji je podrl svet. Vedela je, da je dober človek in ji je žal, da ji je priznal afero in da je potem brskala po podrobnostih. Kaj pa tipi nezvestobe oziroma afer? Ena je “slučajna”. To je afera, ki jih ne iščeš, se pa zgodi, ker si bil v nepravem trenutku na napravem kraju. Če je na eni strani takšna slučajna afera, je na drugi strani zavestna, načrtovana, planska afera, ki jo načrtuješ kot vojaško operacijo. Mira v svoji knjigi visoko, na drugo mesto, uvršča “panične afere”. Te naj bi sprožil preplah, strah pred tem, da tvoja seksualna moč (moški) ali seksualna privlačnost (ženska) zahaja, z afero pa samemu sebi dokažeš, da to ni res. Od te vrste afer ločuje afere, v katere vodi kriza srednjih let. Nekateri imajo afere zato, trdi Mira, ker bi se radi razvezali od partnerja, pa se ne upajo, nimajo jajc, da bi to jasno in glasno in pošteno narediti. Afero naj bi začeli, da bi jih partner odkril in on naredil konec. Ali pa upajo, da jim bo oseba, s katero imajo afero, nekako dala pogum za to, da bodo zapustili partnerja. Naslednja vrsta afer – po Miri – so afere, ki jih povzroči “postanost” zakona oziroma stalnega razmerja ali problemov, ki se nakopičijo v enem ali drugem. V zvezi s postanostjo naj bi obstajala posebna vrste afer. To so tiste, ki naj bi jih moški ali ženska začela v prepričanju, da bo, pa naj se zanjo izve ali ne, odpravila postanost in seksualno oživela stalno razmerje. Posebna vrsta afere so afere moškega ali ženske, ki sta ali vedno mislila, da s partnerjem v bistvu nista za skupaj, ali pa sta nenadoma ugotovila, kako zelo sta v življenju napredovala, partner pa... zaostal. Potem so na vrsti nagradne afere: z afero se nagradiš za trdo delo, ali velik uspeh. Nenadoma samemu sebi rečeš, veš, kaj, frajer, tako zelo si priden, da si zaslužiš seks s kom drugim kot samo s svojo stalno. Velja tudi zanjo, ki se ji nenadoma za zdi, da tako veliko dela, da si več ko zasluži ne eno, ampak dve moškosti (ne skupaj).

Gospa Mira omenja tudi posebno vrsto “razbremenilnih”, lahko bi rekli tudi razvedrilnih afer. Razbremenilo-razvedrilne afere naj bi bile posledica najrazličnejših nečustvenih in neseksualnih težav in skrbi, katerih izvor ni partner. Zaradi njih potrebuješ nekaj, kar odvrne pozornost od težav in skrbi. Nekaj, kar te razvedri. Afere so lahko posledica občutek moškega ali ženske, da bo nekaj zamudil(a). Afere te vrste so tiste, ki so posledica bolj maloštevilnih seksualnih partnerjev pred poroko ali resno zvezo. Posebna vrsta afer so tudi “maščevalne” afere. Eden se drugemu s afero maščuje za nekaj, s čemer jih je prizadel, ali za nekaj, s čemer ga živcira, ali za nekaj, kar m uni prav. Ni nujno, da gre za kaj velikega, ali hudega. Najbolj pogosta vrsta afer je tista, za katero se moški in ženske odločajo, ker se v zakonu ali razmerju počitijo nezadovoljne in nezadovoljene. V aferi iščejo tisto, kar jim manjka, to pa je lahko marsi kaj, od nežnosti (ona), do felacije (on) im vsega vmesnega. In to je približno to.