Pozdravljena Razočarana! Zelo malo si napisala o očitno veliko letih gorja, ki so ti očitno prinesla najhujšo kombinacijo moževe nezvestobe, laganja, zaničevanja in pretepanja. Mislim, da že besede “toliko let gorja” povejo, da je moralo biti hudo. Zelo hudo. Zakaj si vse to prenašala in ostajala v zakonu s takšnim moškim!? Ne bi smela.

Rad ponavljam, da moramo imeti takšna razmerja in zakone, ki si jih želimo, ne pa takšnih, ki si jih ne želimo. Posebno za nasilje, ki se največkrat stopnjuje, ni prav nobenega opravičila. Ne vem koliko let si vztrajala in koliko let imaš zdaj (uporaba besede gorje mi pove, da kar nekaj), in predvsem koliko moči ti je ostalo za to, da bi odprla, sama in čez čas morda z novim moškim – življenjskim sopotnikom, novo poglavje v svojem življenju. Kaj imaš ti od moževega priznanja in kesanja, ki delujejo v spovednici, ne pa pri meni, posebej ne kesanje za pretepanje in zaničevanje? Zakaj se je odločil zanju? Ker iskreno obžaluje vse “gorje”? Ker se je postaral in “omagal” (pri varanju)? Misliš, da res lahko nenadoma preneha z zaničevanjem, in da v določenih trenutkih ne bo spet dvignil roko nadte? Sam dvomim v to.

Na vprašanje ali lahko preboliš vse to, si, Razočarana, si lahko odgovoriš samo sama. Vse te reči je zelo težko preboleti, posebno v njegovi “družbi”. Na tvojem mestu bi poskusil zbrati pogum in odpreti novo poglavje življenja (ne oziraje se na tvojo starost) brez tega moškega.