Pozdravljen, Brane! Upam, da si ne boš mislil: 'Oh, kaj pa ta spet hoče.' Mislim, da sem ti pred točno enim letom že pisala, kako je bilo z možem in najinim takrat 2,5-letnim otrokom. No, da na hitro povem ... Šla sva narazen. Jaz sem od njega zahtevala, da zapusti stanovanje, preden ga preko sodišča vržem ven. Živela sva v najemniškem stanovanju. Po njegovi izselitvi sem seveda jaz prevzela vse stroške stanovanja. Vse do danes nimam miru. Zdi se mi zelo manipulativen in vmes je proti meni vložil tudi tožbo, češ, da mu ne pustim videti otroka. Kar ni res, saj je otroka videl, kadar koli je želel, in to sem tudi na sodišču povedala. Šest mesecev ni plačeval preživnine, dokler mu nisem zagrozila, da ga bom tožila. Potem ko jo je končno plačal, pa me je seveda kar naslednji dan tožil, da mu ne pustim videti otroka in da želi z njim naslednji mesec za 9 dni na počitnice. Meni ni povedal kam. Naj povem, da je pred njegovim toženjem izginil za 1 mesec, ne da bi mi povedal. Enostavno se ni javil, niti vprašal za otroka. Po tem je rekel odvetniku in sodišču, da mu nisem pustila videti otroka v tem mesecu. Sodišče mu ni ugodilo in za zdaj ne sme z otrokom na počitnice, ker je ta premajhen in ker nikoli nista imela tesnega odnosa. Od te odločbe se trudi, da bi pokazal, da mu je kar naenkrat mar in da si želi imeti z mano boljši odnos. Govori mi, da se ne želi vse življenje kregati z mano, pred sojenjem pa me mesece niti pogledal ni ... Zdaj se bližajo otrokove počitnice v vrtcu in sem mu napisala datum, kdaj greva in kdaj prideva nazaj. Tudi to, kje se bova nahajala, saj ga moram po zakonu s tem seznaniti. Nakar mi je odgovoril, da se bova o tem še pogovorila. Zato sem ga vprašala, o čem točno se želi pogovarjati ... Meni počitnice z otrokom niso bile prepovedane, samo njemu. Zdi se mi, da bo to pogovor o tem, da ne želi, da greva. Ker, kot ga poznam, kadar on reče, da bova diskutirala, potem to pomeni, ti bom jaz povedal, zakaj ne. Ali imaš predlog, kako živeti s takšno osebo, ki bo še nekaj časa prisotna v mojem življenju? To je samo nekaj malenkosti, kar sem napisala, ker ne morem vsega napisati. Sprašuje me tudi, zakaj ne iščem drugega stanovanja, čeprav ne živi z nama. Mislim, da ga je strah, da bi moral plačevati več, kot si želi. V bistvu si sploh ne želi, a plača, ker mora. Res se ne bi rada še vrsto let prerekala glede neumnosti, ker bi rada končno mir za otroka in zame. Mimogrede, če ne mislim na njega in če mi ne greni življenja, se imava z otrokom zelo, zelo, zelo lepo, prav vesela sva po tako dolgem času. Hvala za tvoj nasvet, Brane!