Pozdravljena, Petra! To je hudo. Za oba. Zate in za tvojega fanta. Spomnim se nekaterih zelo ljubosumnih deklet – inkvizitork – ki mi niso dale dihat' in so mi stalno dihale za ovratnik. Malokatera ljubezen, celo res velika, preživi te vrste pretirano ljubosumje, ki mu sam pravim "inkvizitorsko ljubosumje", ko hoče partner vedeti za vsak tvoj korak ali celo biti prisoten pri vsakem tvojem koraku in te potem zaslišuje o vsakem tvojem pogledu, nasmehu, gibu, besedi … Moški znajo biti celo bolj nadležni, ker se lahko njihovo ljubosumje osredotoči tudi na partneričino seksualno preteklost. Ljubosumje, Petra, je povsem naravno čustvo. V pravih, zmernih "dozah" razmerju celo koristi. Na začetku povečuje, potem pa ohranja strast in poželenje. V pretiranih odmerkih pa lahko postane neobvladljiva pošast, ki ne da miru. Pri tebi ga je očitno veliko, veliko preveč, čeprav ti fant, kot sama praviš, ne daje povodov zanj. Po dveh letih bi moralo ljubosumje popustiti, se "normalizirati". Po mojem mnenju ljubosumna oseba doseže mejo, na kateri mora poiskati strokovno pomoč, kadar ne more obvladati ljubosumja oziroma kadar ljubosumje obvladuje njo, ovira njeno normalno življenje in povzroča bolečino osebi, ki jo ima rada. Mislim, da ti še nisi na tej meji, ker se trudiš in poskušaš obvladati svoje ljubosumje in izpade. Pogovori – mirni, brez očitkov – s fantom, ki jih omenjaš, so nujni. Povej mu svoje občutke. Povej mu, kaj te skrbi, kaj te dela ljubosumno, povej mu, da bi rada premagala pretirano ljubosumje. Močnih čustev, ne samo ljubosumja, ampak na primer tudi strahu ali vzkipljivosti, ni mogoče premagati samo z odločitvijo, da pa "od zdaj najprej ne bom več ljubosumen" (me ne bo strah, se ne bom več jezil), ampak jih je treba spoznati, se vanje poglobiti, jih razumeti. "Sovražnika" moraš spoznati, če ga hočeš premagati. Poskusi se najprej sama in na samem – na primer med sprehodom v mirnem parku – poglobiti v svoje ljubosumje, ga razumeti, ugotoviti, kaj ga povzroča, kako, kdaj in zakaj se je naselilo vate. Razmisli, ali si bila enako ljubosumna tudi v prejšnjih razmerjih (če nisi bila, razmisli o tem, zakaj je tako), kako se začnejo ljubosumni izpadi, kako se razvijejo, in potem poskušaj to ljubosumje razumsko, ne najdem druge besede, "demontirati", spraviti iz sebe. Lažje napisati kot narediti, vem, vendar se da. Del tvojega problema je verjetno tudi samopodoba: preslabo mnenje imaš o sebi, o svojem videzu, o svoji privlačnosti. Se primerjaš z njegovimi prijateljicami, sodelavkami, dekleti, s katerimi se pogovarja? Ne se primerjat', nehaj s tem. Tvoj fant je s teboj. Že dve leti. Zakaj je s teboj? Ker ima dobro mnenje o tebi, ker si mu všeč, ker ga seksualno privlačiš, ker si, vsekakor zanj, dobra p..... O tem prepričaj še samo sebe, pa bo vse veliko boljše in lepše. Veseli se tega in skrbi za to, da boš ostala taka, kot si. Jasno? Na mestu voljno ... Srečno, pa oglasi se še kaj, če ti je nasvet pomagal.