Vaša odločitev vam lahko spremeni življenje.

Brane, pomagaj!

Bralka iskreno: Kljub nepopisni bolečini sem vedela, kaj moram storiti. Samo zbežati

Brane Kastelic

23. 11. 2022 05.00

Brane, pozdravljen! Po ločitvi in po nekaj letih se je zgodila prva kava z njim, ki je prav tako ločen. Začela sva počasi, nevsiljivo, neobvezno in brez pritiskov. Verjetno me je ravno to pritegnilo. Vse, kar sem pogrešala, sem naenkrat imela. Zelo kmalu me je predstavil svojemu krogu prijateljev, staršem in družini. Oba imava polnoletne otroke, živiva ločeno, a se vsak dan vidiva. Kot oseba je zelo komunikativen in družaben, samozavesten, inteligenten, delaven. Do mene je pozoren, skrben, obziren, ljubeč in včasih tudi vzvišen. Če mu kaj ne odgovarja, presliši in ignorira. O čustvih se pogovarja stežka. O svoji preteklosti mi je povedal skozi naključen pogovor. Povedal, kar je želel. Nisem ga dosti spraševala, saj nisem tip pijavke. Vedela sem, da je imel po ločitvi malo daljšo vezo ter nekaj priložnostnih srečanj. Zakaj točno veza ni uspela, iz razgovora nisem razbrala. Sama sem se enostavno prepustila, želela sem novo poglavje zase in zanj – začela verjeti v naju, ne da bi se obremenjevala z najino preteklostjo. Verjeti dolgoročno. Nekega lepega dne pa ugotovim, da je še vedno v kontaktu z bivšo. Brala sem sporočila. Kljub nepopisni bolečini sem vedela, kaj moram storiti. Samo zbežati. Po temeljitem razgovoru je rekel, da nima z njo nič, da se le občasno slišita kot prijatelja. Da mu ne pomeni nič. Da me ima rad, da mi ona ne seže niti do kolen. Videl je, da me je zelo prizadel in obljubil prekinitev kakršnega koli kontakta z bivšo. Na srečo ali nesrečo pa jo od prej poznam tudi jaz. Naključje je hotelo, da sva se čez nekaj časa srečali. Nekaj vljudnostnih besed, potem pa je izrazila veselje, da sva zdaj midva skupaj. V meni pa alarm, saj sem iz njenih nadaljnjih besed razbrala, da sta še vedno v stiku. S solzami sem oddrvela k njemu, da dokončno razčistiva. Kot bi mi zabodel nož v srce. Spet izgovori, da ga je klicala ona, da je ne more kar izbrisati, da mu je bila v preteklosti v veliki meri v pomoč, da je le prijateljsko. Zame pa nesprejemljivo, kar sem mu jasno in glasno povedala. Da naj se odloči. Sedaj je drugič skesano obljubil, da je konec in sem znova popustila. Pa ne zaradi obljube, ampak so bila moja čustva do njega že pregloboka in zaupanje izrabljeno. Lahko sem se slepila in borila v sebi, kako naprej ter sprejela morda najslabše. Prepustila sem se toku dogajanj, poskušala vsak dan ne misliti o tem in mu poskušala verjeti. Začeti nekako znova pri sebi, za naju. In želela sem spet srečati njo, da bi dobila neko potrditev, a se do danes to ni zgodilo. Ko sva skupaj, pozabim na vse skrbi, ker mi je z njim enostavno lepo, že sama njegova prisotnost me boža. Vsak dan se vidiva in tisti del v meni ga še vedno kontrolira, preučuje. Ko je le možnost, mu pogledam v telefon. Ne vem, ali je tako spreten v brisanju podatkov ali se je res odločil, kot mi je zatrdil, in sicer da prekineta. Ne najdem ničesar, nemir v meni pa se ne umiri. Sicer sva kompatibilna v vsakdanjem življenju, v mišljenju, pogledih, interesih, pa tudi v intimnosti. Enostavno me izpopolnjuje. Ko sva ločena, pa v meni vse divja ... Občutki strahu pred prizadetostjo, bolečino in izgubo. Ne vem, kako naj se umirim, počutim se ujeto v tehtanju, kaj je prav in kaj ne. Težko zaspim in ponoči se zbujam, mojemu premlevanju ni konca. Ves čas ga vidim in si dopovedujem, da je moja predstava zgrešena, da manipulira z menoj, da me le izrablja ... Že samo, ko ga slišim, pa sem nemočna, pozabim na vse. Brane, ali sem začarana (beri nora) pri 54 letih? Prosim te za mnenje, tvoj vidik, nasvet ... kar koli. Hvala ti vnaprej. A.

Pozdravljena A.!

Najprej: nisi začarana ali nora. Si pa, kot si najbrž sama priznaš, čeprav tega nisi napisala, ljubosumna. Z ljubosumjem v zelo zmernih odmerkih ni nič narobe, v pretiranih pa vse. Skoraj po vsem (motita me na primer vzvišenost, čeprav je samo občasna in čustvena nezgovornost), kar si povedala o njem, njegovem odnosu do tebe, vama, vajinem ujemanju in dopolnjevanju, mislim, da si neupravičeno ljubosumna. Bi bila še vedno mirna, kot si bila prej, preden si brala sporočila v njegovem telefonu? Zakaj si jih brala, če je bilo med vama vse v redu? Tvoj odziv je pretiran zaradi ljubosumja. Nenavadno je to, veš, da so ponavadi moški ljubosumni na predhodnika ali kar vse predhodnike, kar je povsem iracionalno, ženske pa na naslednico, kar je do neke mere racionalno, če so določenega moškega izgubile zaradi nje. To, ali je boljše ali slabše, da ženska ve, da je njen moški v prijateljskih stikih z bivšo, je težko reči. Če je ljubosumna, je bolje da ne ve, vendar postane slabše, če izve sama.

Nekateri nekdanji zakonci in drugi pari lahko postanejo dobri prijatelji. Največ je odvisno od tega, zakaj in kako so se razšli. Vem, so tudi bivši zakonci ali drugi pari, ki občasno skočijo v posteljo, čeprav obema na misel ne pride, da bi še kdaj bila skupaj. Zakaj? Zato, ker jima je bilo v postelji fantastično, vse ostalo pa je bila polomija. Nekateri zapuščeni moški poskušajo bivšo spraviti v posteljo, da bi sebi dokazali, da so tam boljši od naslednika (zakaj bi, sicer, po tipično moški pameti šla v posteljo z njim, bivšim?). Še raje to naredijo zapuščene ženske, ker so, kot sem že rekel, ljubosumne na naslednice. Ti poznaš svojo predhodnico, ki si jo srečala in ti je rekla, da je vesela, da si z njenim bivšim, ki tebi pravi, da te ima rad, in da ti bivša ne seže do kolen. To bi lahko lepše rekel, a je pač hotel omiliti posledice tvojega razkritja.

Ti mu najbolj zameriš to, da ti je po tvojem razkritju obljubil, da bo prekinil stike, in v tebi posejal še večji nemir, ker jih ni. Niti ni pomembno, kdo je koga klical. Ne obljubljal, če obljube ne moreš držati. Pod tvojim pritiskom je spet obljubil, da bo prekinil stike in ti bi seveda spet rada vedela, ali se drži obljube. V idealnem ljubezenskem svetu bi tako moški kot ženske upoštevali želje svojega aktualnega partnerja glede prijateljski stikov z bivšo/bivšimi. A tudi ljubezenski svet ni idealen. Drugo vprašanje je seveda, zakaj nekateri moški nimajo nobenih stikov z nobeno bivšo, nekateri pa jih imajo ne samo z bivšo, ampak tudi s kakšno od njenih predhodnic. Večina bivših, ki niso hotele biti bivše in so jih moški zapustili, si ne želi ostati v stikih. S prijateljstvom med nekdanjimi zakonskimi in drugimi partnerji ni nič narobe, če gre za prijateljstvo. Napisala si, da je zate nesprejemljivo, da tvoj partner ostaja v stikih z bivšo. Kot oba veva, to ni posledica nasprotovanja prijateljstvu, ampak ljubosumja in, moram ti to povedati, pomanjkanja samozavesti, saj praviš, da si, kadar nista skupaj, dopoveduješ, da je tvoja predstava o vaju zgrešena, da manipulira s teboj, da te le izrablja, ko pa ga samo slišiš, si nemočna in pozabiš na vse. Nikar! Tudi, če je tvoja predstava o vama zgrešena, kar mislim in upam, da ni, glede na tvojo hvalo o vajinem vsesplošnem ujemanju (od mišljenj do intimnosti), tvoj partner ni edini moški na svetu zate.

Okrepiti moraš svojo samozavest in se prepričati, da si zanj "jackpot", in da se bo moral držati obljub, ki jih da, sicer naj jih ne daje. Oklestiti boš morala tudi svoje ljubosumje, ki je v pretiranih odmerkih zelo naporno in lahko pokvari, in uniči tudi dobra razmerja. Sprosti se, uživaj to, kar imata, ne obremenjuj se z njegovo bivšo in mu reci, da si premislila, in da nimaš nič proti temu, da ostaja v prijateljskih stikih z njo, in da bi tudi ti želela biti v prijateljskih stikih z njo, in ga prosi za njeno telefonsko številko. Predlagaj celo, da bi se kdaj dobili skupaj vsi trije. Če ne bo imel nič proti, A., je vse v najlepšem redu. Srečno.