Brane, pomagaj! Pred sedmimi leti sem spoznala tipa, ki mi je zmešal glavo. Najini pogledi so se na XY javni lokaciji od daleč večkrat ujeli, nato pa je pristopil do mene in me prosil za številko. Že to mi je bilo vau, ker danes se to pač ne dogaja več ... Nato se več mesecev ni oglasil, jaz pa nisem imela njegove številke in sem bila malo razočarana. V tem času sem bila malo z drugim. Nato se je oglasil in seveda sem pristala na pijačo. Namignil je, da prej ni bil primeren čas, sklepam, da je bil v zvezi. Noro mi je bil všeč in med nama je bila prisotna tista električna energija, ki ti zamegli um, a me je razočaral, ko mi je med vročim poljubljanjem nakazal, da me še isti večer želi odpeljati k sebi domov. Všeč mi je bil, želela sem ga bolje spoznati, ne le skočiti z njim med rjuhe. Kmalu se mi je oglasil, kako fino se je imel, jaz pa mu nisem odgovorila, saj sem bila pri tipu, s katerim sem se vmes zapletla. Res nisem upala odgovoriti, bog ne daj, da bi kaj videl, sem se ga kar malo bala. Nato je sledilo še razočarano sporočilo, da ne odgovorim in so šle stvari po gobe. Nisva izbrisala številk in čez kakšno leto se je spet oglasil, jaz pa sem bila takrat že več mesecev v razmerju z drugim. Nisem si mogla pomagati in kljub temu sva znova šla na pijačo. Med nama je bila res taka kemija, od katere si zadet in hočeš še. Poljubljala sva se in takoj bi šla z njim do konca, a tega fantu vseeno nisem mogla narediti. Čez nekaj mesecev sem bila končno sama in nameravala sem nekaj časa tudi ostati, ker sem v redu moške prevečkrat prizadela. In takrat bi se lahko zdivjala z njim za vse nazaj in naprej, pa je, bog ve kaj, njega takrat morilo (ni želel povedati) in spet ni bilo nič. Nato sem spoznala bodočega moža, ki je oh in sploh. Boljšega partnerja za življenje si ne morem zamisliti. Pa sem tistega tipa še naključno srečala (živela sva v istem kraju) in mi je po letu in pol "na hladnem" spet pisal, kako sem ga znova zmešala, že samo, da me je na hitro videl ... Pa sem mu odgovorila, da sem vesela, da mu nisem dala, ker je očitno želel le to ... Brane, tukaj potrebujem tvojo pomoč! Kako naj ga pozabim?! Vem, da je privlačnost popolnoma iracionalna in čisto na telesni/energetski ravni ... A misel na to, kako bi bilo z njim med rjuhami, mi ne da miru. Z najino kemijo bi se rjuhe vžgale in od tega me razganja. Partnerja nikoli ne bi prevarala, ljubim ga, a vseeno me grize ta neizživeta fantazija. Kako naj ga pozabim?