Pozdravljena! Težka bo. Zelo malo si mi povedala o vajinem razmerju, a morda dovolj za ugotovitev, da tvojega partnerja takorekoč ni več v njem. Ne pogovarja se s teboj, spita ločeno, on se te skoraj ne dotakne, za vsako stvar krivi tebe, ne hodi na obiske k tvoji ali svoji družinam. Medtem ko ti na eni stranu pogrešaš čase, ko je bilo očitno drugače, te po drugi strani “stanje” že počasi živcira in misliš, da ga nimaš več tako rada kot nekoč.

Praviš tudi, da “stvari niso najboljše”. Katastrofalne so, draga bralka. Sama pri sebi moraš ugotoviti kdaj, kako in zakaj so postala takšne kot so. Se je zgodilo postopoma? Ali naenkrat? Kdaj se je zgodilo – zakaj se je začelo dogajati? Se nič ne pogovarjata o tem? Občutek imam, da se težko pogovorjaš s svojim partnerjem, saj praviš, da za vse krivi tebe… Škoda, ker nisi napisala, kaj pravi, ker bi ti v tem primeru lažje svetoval, kaj naj narediš. Dva majhna otroka imata in skupaj sta šele (ni tako “grozno” veliko) enajst let ...

Čeprav je zelo im verjetno prepozno, morda še ni prepozno, da rešita vajino razmerje, vsekakor pa moraš ugotoviti, kaj ga tako zelo odvrača od razmerja, da celo spita ločeno. Če to pomeni, da tudi seksata ne več, in če je bilo seksa nekoč kar veliko, zdaj pa ga ni noč. ima zelo verjetno že nekaj časa drugo žensko. Pogovorita se, mirno in razumno. Pusti ga, naj pove vse, kar mu leži na duši, in potem boš verjetno lahko sama ugotovila, kaj lahko narediš. Žal ti na podlagi malo povedanega tudi jaz ne morem svetovati nič drugega. Srečno!