Z možem sva poročena 7 let, še enkrat toliko časa sva par. Pred otroci sva se sicer prepirala (mislim, da se vsi pari, kjer se nobeden ne želi povsem podrediti drugemu), vendar me sedaj moti, ker sta razlog za prepir postala otroka (3 in 6 let). Deklici sta zame na prvem mestu – priznam, kriva sem – mož je (šele) na drugem. To ne pomeni, da z njim ne grem vsake toliko zvečer ven (kino, večerja, zabava s prijatelji ...), tudi krajši oddih (vikend) brez otrok si sem in tja privoščiva. Ampak sicer se ob popoldnevih čim več posvečam deklicama. Z možem namreč vodiva podjetje, tako da sva skupaj celo dopoldne, pa tudi zvečer mu dajem vso svojo pozornost. Prvo vprašanje: ali sem res tako zelo sebična do njega, kot mi očita? Drugo vprašanje: kako naj mu razložim, da njega nimam nič manj rada, kot sem ga imela nekoč, vendar pa je materinska ljubezen nekaj čisto drugega? Hvala in res lep pozdrav! Mama, žena

Živijo, mama – žena! Če je vse tako, kot si napisala, tvoj mož nima prav nobenega razloga za to, da ti očita sebičnost, saj kljub dvema majhnima otrokoma preživita skupaj veliko tako imenovanega 'kakovostnega' časa in veliko več kot mnogi drugi pari. So moški, pa tudi ženske – ponavadi so te tiste, ki so bolj ljubosumne –, ki so ljubosumne na partnerjevo navezanost na otroke. Sebičen se mi zdi on. Ničesar nisi kriva in sodeč po tem, kar pišeš, tvoj mož dejansko ni na drugem mestu. Če 'zvečer mu dajem vso pozornost' pomeni to, kar mislim, da pomeni, potem bi moral biti več kot zadovoljen. Občutek imam, da je precej razvajen gospod (razvadila si ga zelo verjetno ti, saj sta skupaj že dolgo časa), ki bi moral preživeti malce več časa z vajinima hčerkama, da bi mu bilo jasno, zakaj si tako rada z
njima. Bolj se mora navezati na vajina otroka, da bo razumel, zakaj je tebi lepo z njima. In da ne bo ljubosumen nanju.

Rubrika Brane, pomagaj! je namenjena vsem, ki so potrebni ... nasveta, ideje, seksa ...