Živjo!

Praviš, da ti mož reče, da te ima rad, čeprav se te takorekoč ne dotakne, se izogiba poljubom, in če prav razumem tudi seksu. Kaj še ima rad? Krompir? Kot ga ima rada velika večina Slovencev? In pohanega piščanca? In tako naprej. Kaj hočem reči? To, da imamo radi marsikaj. V ljubezenskih razmerjih ljubimo in se ljubimo (imamo spolne odnose, seksamo). Če ti partner nikoli ne reče ljubim te, te ne ljubi več. Glavni “dokaz” za to je, da se ne ljubi s teboj. Skupaj preživita ogormno časa. Tudi zato, ker veliko potujeta. Pričakoval bi, da bi se mu vsaj zdoma, med temi potovanji prebudil seksualni apetit, želja po seksu z ženo, pa praviš: vse brez seksa, ki ga pogrešaš, skupaj z bližino. Praviš tudi, da je dostikrat službeno odsoten in ne spi doma, in da je imel precej žensk, in ga zato sumiš, da tudi sedaj nisi edina.

Verjetno si edina, vendar edina s katero ne seksa. Tega, da si se sprijaznila z vsem tem ne razumem. O skoku čez plot ne razmišljaš. O čem pa razmišljaš? Posebno v nočeh, ko ga ni doma in je on zelo verjetno z drugo v postelji? Si kdaj pomislila, da je takšen zakon nesmislno in brezciljno zapravljanje časa? Kaj te ovira pri tem, da ga posedeš, mu rečeš, da tako kot je ne more biti več, da pogrešaš bližino in seks (zakonsko pravico in dolžnost!) in da ga sumiš, da seksa z drugimi in da ti ne ni prav (saj ti ni?)? Se bojiš ločitve? Nekaj boš morala narediti. Tega, kar imaš si ne želiš, kajne? Saj mi drugače na bi pisala …

Nikoli ni prepozno za to, da končamo eno poglavje življenje, in začnemo novo. Razmisli o tem. Srečno.