Živijo! Nate se obračam po tipični ljubezenski nasvet, ki me 'mori' že skorajda eno leto. Stara sem 27 let, imam svoje podjetje, živim v svojem stanovanju, sem samostojna, navzven se kažem kot močna in samozavestna punca. Glavni opis pa bi bil - umetnica, na žalost verjetno na vseh področjih življenja. Torej, neorganizirana, vedno v časovni zamudi, tudi z vsakdanjimi izgovori, predvsem pa brez omejitev. S svojim življenjem sem zadovoljna, manjka pa mi partner. Pravi partner. Seveda sem dala nekaj težkih izkušenj čez, ena izmed njih je bila, da mi je pred 5 leti umrl fant, s katerim sem si zamišljala življenje. Takrat sem se posvetila karieri in imela raznorazne avanture, ko sem partnerjem povedala, da si ne želim ničesar kot le to. Pred enim letom pa se je vse skupaj obrnilo. Spoznala sem fanta, ki je moje popolno nasprotje in ki mi je spodnesel tla pod nogami. Popolno nasprotje pomeni, da je organiziran, miren, premišljen, ekstremno previden, nikoli ni imel avantur. Takoj, ko sva se spoznala, sva skupaj prežurala celo noč, namesto spanja pa sva se pogovarjala do poznega popoldneva. Tu je nastal moj problem - kako osvojiti fanta, ki ga želiš za dlje časa, če sem iz te igre že 5 let? Ne gre za nesamozavest, samo na konstantno analiziranje v glavi, kaj si moški želijo, poleg seksa? Druga stvar pa je ta, da je fant ekstremno nezaupljiv, kar mi je povedal, in posledično, bolj kot sem si želela, da bi se premaknila "nekam", bolj je gradil zidove. Skupaj z mojimi je bilo nemogoče, da bi imela srečni konec. Posledično sva se oba odpirala samo pod določeno dozo alkohola. vedno večjo, vedno večkrat. Srečevala sva se v lokalih in takrat sva zopet skupaj preživljala noči. Spoznala sem vse prijatelje, vsi so vedeli, da sva skupaj, vedno mi je dajal komplimente vseh vrst, vedno je bil očaran, vedno je prespal pri meni, ampak na žalost, nikoli noben od naju ni dal pobude za seks. Po osmih mesecih sem se začela spraševati, če med nama manjka kemije, in v želji, da bi se z njim o tem pogovorila, sem naredila neumnost. Namesto da bi mu pokazala, kaj čutim, sem se ustrašila in povedala, da ga ne želim več. Usedel se je z mano in mi povedal, da se mu je življenje finančno podrlo, da ima probleme, ki jih mora urediti, in ob tem ne ve, koliko lahko ponudi kateremu koli dekletu. Opravičil se mi je, če me je prizadel, vendar pa je vse, kar mi je kdarkoli rekel, tudi resno mislil. (Naj povem, da se je v tem času obnašal od ekstremno ljubosumnega fanta, do prijatelja, kot tudi hladokrvnega tujca) Ne glede na to, kako sem se trudila pokazati svoje občutke, on se ima vedno pod nadzorom, jaz pa sem zaljubljena najstnica, ki svoje občutke nosi na dlani. Vendar vse, od jeze, do ljubezni. Sicer me pokliče samo vsake toliko časa, da me obtožuje raznoraznih otročjih stvari. In tu sledi moje vprašanje oziroma problem. Ne vem, česa si želi, ne vem, ali sem mu všeč, ne vem, če se lahko še enkrat odprem in pogovorim o tem, da si želim samo en zmenek z njim. Vem samo to, da mi je všeč točno tak, kakršen je. Vnesel je organiziranost v moje življenje, kadar sem z njim, sem končno mirna v notranjosti in šele sedaj ko ga ni, sem ugotovila, da sem bila z njim boljša. Če ima to sploh smisel. Glava mi govori, da naj nadaljujem po svoje in mu dam čas in mir, instinkt pa mi govori, da sva samo dve razočarani osebi, ki ne zaupata več, najine besede pa so se zaradi sumničavosti izubile s prevodom. Imaš zame kakšen pameten nasvet? Sama sem nekako vedno razmišljala, če si moški nečesa želi, bo to vedno povedal. Tukaj pa sem se znašla z nekom, s katerim bi morala biti poterpežljiva, kar seveda nisem, in nenazadnje se sprašujem, ali so moji instinkti, da mi ni vseeno, samo moje želje, medtem ko se je on odločil, da enostavno nisva za skupaj. Hvaležna bi ti bila za nasvet o tem z moškega stališča. Hvala že vnaprej, kitycat311.