Pozdravljena!

Iskreno rečeno mislim, da poti nazaj verjetno ni, delno zato, ker ga boš težko prepričala, da se nerazumnost in obsedenost ne bosta ponovila, delno pa zato, ker bi si, tudi če bi obnovila zvezo, tvojo vsako povsem “zdravo” oziroma “normalno” čustveno reakcijo verjetno razlagal kot vrnitev nerazumnosti in obsedenosti. Razumem tvoje izbruhe joka, jeze in depresije zaradi hormonskega neravnovesja, vendar razumem tudi njega, da je obupal in končal razmerje. Verjetno ima v najslabšem spominu vse to, kar se je dogajalo potem (klici, sms-i, mejli, obiski).

Skratka: razumel bi ga, če si niti slučajno ne bi želel obnovitve razmerja. Kanček optimizma je v tem, da sta bila skupaj tri leta, kar ni malo, in da je očitno kar nekaj časa prenašal tvoje izbruhe, saj praviš, da si jih imela “že tekom zveze”, preden je obupal. To pomeni, da te je imel zelo rad. Koliko ljubezni je po vsem, kar se je dogajalo, posebno v dveh mesecih po prekinitvi zveze, ne vem. Verjetno tudi sam ne ve. Če zveze ne boš niti poskusila obnoviti, nikoli ne boš vedela ali je bila obnovljiva. Če mu je še nisi povedala, da so bili tvoji izbruhi posledica hormonskega neravnovesja, mu to povej. Kot mu povej, da ti je žal za vse, kar se je dogajalo, da ga nič manj ne ljubiš, da ga pogrešaš, in da si želiš še enkrat poskusiti. Morda ne bo hotel niti slišati za obnovo zveze (ker jo je že dejansko prebolel), morda se bo pripravljen pogovarjati.

V vsakem primeru se ne bo nič zgodilo zelo na hitro, ampak zelo počasi, če se bo odločil “preveriti” ali je šlo res samo za probleme s hormone. Kot rečeno pa bi me v primeru obnove razmerja najbolj skrbelo to, da bi ti bila na nek način “oropana” čustvenih reakcij, ker bi lahko zelo hitro pomislil: “Pa smo spet tam, kjer smo bili.” Zato mislim, da bi bilo verjetno najbolje, da zapreš to poglavje svojega življenja in odpreš novo.