Pozdravljeni g.Brane. Sem redna bralka vaše rubrike stara 49 let in z ljubezenskim oz. čustvenim problemom. S partnerjem sva skupaj 4 leta (ne živiva skupaj). Na začetku najine veze sem bila izredno sproščena in je bilo spolno življenje prijetno. Veliko sva potovala okrog in bila sproščena drug do drugega. Čeprav so že na začetku prišla kakšna nesoglasja, ko sem ugotovila, da ima še vedno stike z bivšima partnerkama in videla sms, kako jih pogreša, ko sva bila midva na dopustu. Vse to sem pometala pod predpražnik in se pretvarjala, da me to nič ne prizadene. Ko je prišlo do vrelišča in nisem mogla več prenašati, sem ga prosila, da naj prekine z bivšimi, ker se moja čustva do njega topijo. Vprašala sem ga, kako bi on reagiral, če bi jaz imela stike z bivšimi in je dejal, da on tega ne bi gledal in me zapustil. Po nekaj časa sem se preselila k njemu in mi je dejal, da je sedaj prekinil vezo z bivšimi in da se zaveda, kako me je prizadel in tega ne bo več počel, ker želi biti srečen z mano. Žal to ni bilo dolgo. 1 mesec in že je bila ista pesem. Meni je spolno življenje počasi usihalo in nimam velike želje po odnosu. Po vseh turbolencah sem izgubila še službo in od takrat naprej je bilo samo še slabše. Prišlo je do žalitev, da sem izkoriščevalka in da gledam samo na njegovo denarnico (hvaležna sem za vsako darilo in potovanje, ki me je peljal, ampak ko mi prične oponašati vse te stvari, mi nič ne pomeni, kje sem bila in kaj sem dobila). Kljub vsem žalitvam se skušam truditi, da bi ga večkrat objela in ga primem za roko, ko se sprehajava. A on mi zabrusi nazaj, če mu lahko dam samo to. Da je za njega premalo, da se bom morala bolj potruditi, če ga bom želela imeti. Glede na takšne izjave nimam želje po cartanju (sex). On se lahko v 30 minutah zdere name in potem me prične otipavati in pričakuje, da se bom cartala z njim. Žal v meni ubije čustva in željo. Govori mi, da sem nemogoča, da on samo pričakuje, da bom ljubeča do njega in se cartala z njim, kadar bo on želel in da ne prenese zavrnitve. Ko se ne cartam oz. mu povem, da ne morem dati pravih čustev iz sebe, ko me napada znori in me nažene, da naj grem od koder sem prišla. To se dogaja že dve leti zapored, da vsak dopust ponori in želi, da spakirava in greva. a ko pričnem pakirati on ne želi iti (počutim se tako prazno). Sedaj on dela v tujini in je želel, da pridem tudi jaz gor, a je povedal, da me ima trenutno na preizkušnji koliko krat bom lahko se cartala z njim. Ker on ne more živeti z žensko, ki si je ne more vzeti, kadar si on to želi. Boli me, ker se za moja čustva sploh ne zanima in samo to ponavlja, da so vsi moški tako narejeni, da jim je na prvem mestu seks in potem dajo ženski vse. Ne vem ali sem že jaz tako kruta, da ne dajem čustev od sebe. Resnično prosim za nasvet, kako se naj izvlečem iz tega klobčiča, ki me duši! Hvala in lep dan želim, Barbi