Zadovoljna.si
predigra

Brane, pomagaj!

Ni hujšega, kot če se zaljubi sestradan 'plejboj'

Brane Kastelic
20. 08. 2015 07.55
6

Brane. Mogoče imaš zame kak nasvet. Sploh nisem prepričan, ali imam problem in kaj naj si sploh mislim. Pred 5 leti sem preko poslovnih vezi spoznal punco, ki mi je obrnila svet na glavo. Ker je bila v zvezi, sem jo pustil pri miru, potem pa opazil, da me tudi ona gleda na podoben način in sva se 'poštekala'. Obema je postalo jasno, da je nekaj med nama, vedno je bilo napeto, metuljčki in vse te bedarije, v katere nikoli prej nisem verjel. In pri taki privlačnosti, prvi zame, je seveda vsakemu kretenu jasno, da enkrat poči. In je. In kar naenkrat sem bil kretensko zaljubljen, hopsal po svetu in živel samo še za to, da jo vidim in da delam z njo karkoli – lahko bi si zaželela, da sadiva rožice in bi to tudi počel. Butasto, a ne? Pred tem sem dobil vsako punco, vsaka je padla na moje fore. Če sem bil pri volji, sem jih lahko v enem tednu podrl tudi pet, po resni zvezi pa nisem imel potrebe. Ona? No, samo njo bi lahko podiral do konca življenja, imel z njo vse tisto, kar se mi je zdelo najbolj neumno in klišejsko, vse bi naredil zanjo. Tako pametne, razgledane, okej in povrhu vsega še lepe in seksi punce še nisem srečal, pa sem jih veliko videl, spoznal in kdaj tudi dol dal. Ta ženska je bila narejena zame. Problem je bil seveda njen fant. Videl sem jo, da se je vame zaljubila bolj kot je bila kdajkoli vanj, toliko že znam oceniti ljudi. Pa me je hitro prebrala (včasih je res hudič, če je ženska pametna), kakšen sem ali sem bil glede punc, se ustrašila in padla v dilemo, v kateri se sam ne bi želel nikoli znajti. Ni mogla stran od njega, od mene pa tudi ne, zatrapan, kot sem bil, pa sem seveda bil vedno na razpolago in si zaradi tega šel obupno na živce. Dvakrat se je odločila zanj, po tem je prišla k meni. Če je ne bi poznal, bi rekel, da me je vlekla za nos, pa to zelo dvomim, enostavno sva narejena en za drugega. Ali pa sem samo en velik bedak, ker verjamem v to. Fantu je takrat povedala zame, ne vem, kaj se je dogajalo, vendar tudi jaz je ne bi spustil nikoli iz rok, tako da - nerad priznam - tipa razumem. Predvidevam, da je delal vse, samo da bi ostala z njim. Pa je potem enkrat kot strela z jasnega prekinila z mano, očitno sem jaz za razliko od njega naredil premalo, kako naj si to drugače razlagam? Bil sem čisto na tleh. Nobena me ni zanimala niti jih nisem gledal, blodil sem okoli s frendi, shujšal in bil zoprn in siten. Zaradi njenih žalostnih pogledov vsakokrat, ko sva se srečala, me je samo še bolj ubijalo, saj sem vedel, da me ljubi. Jasno je, da se je morala odločiti in se je. Ne vem, ali je bila srečna, nisem prepričan. Ne vem niti, kako sem preživel zaporedje dogodkov, ki so sledili in bombo za bombo, ki so padale name po tem – njuna zaroka, poroka, dobila sta sina. Nisem je videl, izvedel pa sem vedno vse. Bilo je, kot da bi hodil po minskem polju. Ko je nisem videl že leto in pol, sem se za silo pobral, začel 'pecati' bejbe, bil sem stari jaz, vseeno pa mi je nekaj manjkalo. Nato sem pred pol leta spoznal super punco. Ni ona, je pa velik približek temu. Rad jo imam, razumeva se, nimava problemov, počasi si ustvarjava skupno življenje, konec koncev je res čas, da se zresnim. Težava je ta, da sem to fatalno bivšo spet srečal. In jo iz meni neznanega razloga srečujem vsaj enkrat na teden na najbolj butastih lokacijah. Vse je ostalo enako, njena pojava, smeh, dodatno pa me je pritegnila njena odraslost, nova energija. Prisežem, da me gleda žalostno in kot da obžaluje nekaj, kot da bi mi rada nekaj povedala in rad bi vedel, kaj se dogaja v njeni glavi. Punco imam rad, vse je ok, občutek pa imam, kot da se bo nekaj sesulo. Kadar bivšo srečam, se pozdraviva, v zraku je neka čudna napetost, neizrečene besede, nato greva en mimo drugega, se mi pa zdi, da bi se lahko na mestu srečanja nekaj vžgalo. Še vedno čutim isto, ona je prava, vendar mogoče bolj nedosegljiva kot takrat. Slabo vest imam do punce, saj bi rad imel en temeljit pogovor z bivšo. Kar naenkrat se mi tudi ne zdijo več butaste romantične zgodbe o tem, kako sta se po dolgem času dva usojena srečala in na koncu pristala skupaj, ker tako mora biti. Zdi se mi, da kar nekaj čakam pa ne vem, kaj. Sploh ne vem, med čim sem razklan, itak imam občutek, da je nikoli nisem zares imel. Frendi so mi rekli, da sem nor, ker si del mene še vedno želi biti z nekom, ki bi s sabo v vsakem primeru pripeljala še en »paket«, ob sebi pa imam najboljšo punco na svetu. Sem zmešan, ker me »paket« pri vsem tem še najmanj skrbi? Je možno, da sva se takrat spoznala ob nepravem času in je prepozno za naju? Mogoče je tako zato, ker nikoli nisva imela prave priložnosti. Bi mi pomagalo, če bi se enkrat res dobil z njo in se pogovoril? Enostavno ne vem, kako naj jo izbrišem iz glave, ne vem niti, ali si to želim. Ne vem, kaj se dogaja z njo, ali je še vedno z njim, kje zdaj živi, kaj dela in če je srečna. Nekaj me bega, pa ne vem, kaj. Besen sem, ker imam v glavi samo njo, odkar jo poznam. Ko gre za njo, moja pamet odpove.

predigra
predigraFOTO: Profimedia

Pozdravljen! Razpisal si se. Zelo. Čeprav je minilo pet let, odkar si spoznal tole svojo femme fatal, usodno žensko, ki te je vrgla iz tirov, na katerih ti je bilo do tedaj vse jasno in enostavno: brez metuljčkov in (romantičnih) blesarij si s pomočjo vedno istih for podiral žensko za žensko. Kot gozdar drevesa. Tudi po pet v enem tednu, če si bil pri volji … Ni hujšega, kot če se zaljubi čustveno zaostal in sestradan plejboj, ki nenadoma začuti, da penis ni edini organ, ki ga čuti … Prava drama (posebno proti koncu tvojega pisanja). Mali Shakespeare. Tudi jaz se bom razpisal.

Se je zgodila 'pravica'?

Nekateri bi ti rekli, da si zaslužiš vse te čustvene travme, ki jih doživljaš. Da se je zgodila poetična pravica (saj poznaš to pravico, po kateri je krepost nagrajena, pregreha pa kaznovana?), ker ženska pač niso drevesa ... Jaz ti ne bom rekel ne prvega ne drugega. Niso mi sicer všeč tvoj podiralski besednjak, enačenje ljubezni in kretenizma in srednjeveški komentarji, kot je “včasih je res hudič, če je ženska pametna”, a resnici na ljubo si številni mladi moški zaradi močnega spolnega nagona želijo spati s čim več ženskami, in nekateri, tisti pač, po katerih je med ženskami zaradi različnih razlogov (me njimi so tudi izdelane delujoče fore) večje ali veliko povpraševanje, dejansko spijo z veliko ženskami.

Kako pride do 'podiralskih uspehov'?

Ta “podiralski” uspeh je največkrat posledica enega izmed velikih nesporazumov med moškimi in ženskami: ženska, ki ji je moški zelo všeč ali je zaljubljena vanj, misli, da bo moškega, posebno, če slovi kot podiralec, izgubila ali odbila od sebe, če ne bo šla hitro v posteljo z njim, v resnici pa s tem dela proti sebi, ker jo potem moški obravnava kot še eno “upecano ribo” (kot praviš ti), ki je na hitro podlegla njegovim … na primer foram in kot še eno zarezo na svoji “pištoli”. Ali pa si misli, da je tudi njej šlo samo za seks.

Če ženska prehitro da, je nerealno pričakovanje, da si bo moški zaradi še vedno obstoječih dvojnih meril z njo želel imeti kaj drugega kot seks, dva, tri … Premalo časa mine od prvega srečanja do prvega seksa, da bi se na primer moški zaljubil. Zakaj ti vse to govorim? Zato, ker zaradi podiralskega uspeha oziroma zaradi žensk, ki so ti bile vsepovsod in vedno na voljo (tudi po pet na teden, če si bil pri volji), nisi do žensk čutil ničesar. Do žensk nisi čutil ne ljubezni ne spoštovanja, vse dokler nisi pred petimi leti naletel na to usodno Dulcineo, morda veliko ljubezen tvojega srca.

Bi res mislil nanjo?

Nikoli ne boš vedel, ali bi danes še vedno mislil nanjo, če bi bila takrat samska ali v neresnem razmerju in bi jo podrl tako na hitro kot si vse druge pred njo. Po mojem je velika verjetnost, da bi jo do danes že pozabil kljub vsej lepoti, pameti in razgledanosti … Pa ni bila samska, ampak je očitno imela zelo resnega fanta. Morda se je tudi ona tako “kretensko” zaljubila vate, kot si se ti vanjo, morda pa jo je skrbela resnost zveze s tem fantom in je iskala izhod (se zgodi).

Po vsem, kar se je zgodilo med vama in po vseh dramah v vašem klasičnem ljubezenskem trikotniku, se je na koncu vendarle odločila zanj, ne pa zate. Morda si res še vedno zaljubljen vanjo, morda pa ti ne da miru samo to, da ti je ušla, da nisi ti zmagal v bitki zanjo, ali to, da imaš občutek, da je nikoli nisi imel. Morda je bila res ustvarjena zate, a očitno je presodila, da ti nisi ravno ustvarjen zanjo. Morda je tebe res bolj ljubila kot njega. Morda ne. Vsekakor pa je bolj zaupala v njegovo kot tvojo ljubezen. Možno je, da se je z “bombami”, zaroko, poroko in sinom, hotela samo zaščititi pred teboj in seboj, a to so tako velike odločitve v življenju, da se malo kdo odloči zanje samo zato, da bi se zavaroval pred morda nedokončano ali neizpeto ljubeznijo.

Morda res gleda žalostno, ker obžaluje, da se ni odločila zate, morda pa se samo pomalem igra s teboj. To, da imaš to novo super punco samo za “velik približek” bivši in da kljub vsemu, kar si napisal o vaju (rad jo imam, razumeva se, nimava problemov, počasi si ustvarjava skupno življenje, konec koncev je res čas, da se zresnim), zaradi srečevanj bivše, o kateri še vedno misliš, da je tista taprava zate, razmišljaš o povsem drugačnem scenariju tvoje prihodnosti (bivšo bi vzel nazaj, skupaj z otrokom), ki ni pošten do nove punce.

Ne vem, kaj naj ti svetujem, ker ne bi rad s svojimi nasveti oživljal stare in sprožal nove drame, vendar nekaj moram po vsem tem filozofiranju.

Prvo je: bodi iskren do samega sebe in si odgovori na vprašanje, ali ti bivša ne da miru, ker si jo izgubil, ali zato, ker je največja ljubezen tvojega življenja. Drugo je: bodi pošten do svoje nove super punce, ki jo boš, kot vse kaže, prejkoslej razočaral, in ji ne zidaj prevelikih gradov v oblakih. Tretje: očitno ne boš imel miru pred samim seboj in pred bivšo. Zato jo ob prvi priliki ustavi in ugotovi, kaj ona čuti do tebe, še preden boš sam izlil to poplavo svojih občutkov. Dobra otvoritev takih pogovorov je kratko vprašanje, na katerega vprašane ne odgovarjajo samo z besedami (bolj pomembne so oči oziroma pogledi, telesna govorica, morebitni nasmehi, celo smeh …) : “Si srečna?” Če si sam ne boš znal ali mogel ali hotel razložiti odgovora, se ponovno oglasi. Srečno!

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (6)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Zadovoljna.si, Vse pravice pridržane Verzija: 658