Pozdravljen, Brane. Rada prebiram tvoje nasvete, kjer z nami deliš moški pogled na razumevanje ženskih vprašanj glede moških. Upam, da v čim krajši različici predstavim svoj problem. Leta nazaj me je osvojil moški, ki sem ga imela za idealnega partnerja. Imela sva enake poglede na partnerstvo in enake vrednote. Že pred partnerstvom je v podrobnosti poznal moja razočaranja nad moškimi. Oče je pogosto pred mano kot majhno deklico nagovarjal ženske in se spogledoval z njimi, kot najstnico so me klicale tudi njegove ljubice. Tudi v predhodnih razmerjih sem doživljala spogledovanja, pa še kaj več s strani nekdanjih partnerjev. In potem je prišel on. Bila sem njegova boginja, vse, kar je lahko ženska moškemu. Zatrjeval je, da je oseba, ki ne bi naredila partnerju nič, česar si on ne želi, da se ne objema z drugimi, ne moškimi ne ženskami, je popolnoma zvest, pravičen, nikogar ne preklinja, ne ponižuje ... Kaj naj rečem, moj ideal ... Pa potem prvi šok, ko je v družbi z žensko, ki smo jo komaj spoznali, predlagal objemanje in se v troje v nadaljevanju objel. Bila sem v šoku, saj je vedno nasprotoval kakršnemu koli objemanju, saj to vidi kot intimno zadevo partnerjev. Bil je sicer zelo opit, pa vendar to ni opravičilo. Po dnevih premlevanja sem mu zadevo mirno predočila. Odziv? Napad z njegove strani, da delam spore, da si izmišljujem stvari in dva tedna tišine, ker sem bila krivec prepira. Potem so se stvari začele dogajati pogosteje. V družbi si je dovolil, da je moji prijateljici, ki je kozarec dala pod mizo, rekel, če ji mora zlesti med noge, da ji ga nalijte. Naslednja situacija je bil obisk pri prijateljici. Ko sva nenapovedano prišla, nama je iz stanovanja zaklicala, da pride ven, samo da se obleče. On pa je odgovoril, da če bi vedel, da ni oblečena, da bi prišel gor. Pa jaz, halo, sem tu in to poslušam ... V nadaljevanju se pred menoj s trgovko šali, da k njej hodijo moški si spočit oči in tako naprej ... Ko se popolnoma mirno v primerni situaciji poskušam z njim pogovoriti o teh izjavah, doživim z njegove strani vedno napad, da iščem samo razlog za prepire, da se on samo zafrkava, da se ne bo bal, kaj bo govoril pred mano, da sem bolna in rabim psihiatra. Nedavno je v telefonskem razgovoru kolegu rekel, da je osnovno pravilo, da je avto čist, če se usede kakšna mačka k tebi v avto. Da mu pokažem, kako prijetno je poslušati take in podobne pripombe, sem v nadaljevanju prvič sama izustila neprimerno vsebino. Moj partner in partnerka prijatelja sta istega dne odsotna. Iz razloga razočaranj sem pripomnila, da bi se zaradi odsotnosti najinih partnerjev morala dobiti. Si zamisliš, kaj je bilo potem ... Njegovo pogovarjanje po telefonu je bilo samo moško zafrkavanje, to, kar sem pa jaz izustila, pa popolna katastrofa, da on nikoli ne pomisli, da bi se s katero dobil ... Kljub pojasnilu, da sem želela, da občuti to, kar moram doživljati jaz, sem v njegovih očeh seveda povzročitelj prepirov, nič mi ni prav, bati se mora, kaj reče ... Pa v nadaljevanju ponovna tišina. Kljub vsemu, kar sem opisala, partnerja še vedno ljubim, postajam pa zelo otopela. Brane, prosim, da mi kot moški odpreš oči, kdo ima tu probleme oziroma kako si naj ravnanja partnerja razlagam. Vem, da si moški v mislih ustvarjajo najrazličnejše filme, vendar je obnašanje mojega nekoč idealnega partnerja normalno? Razmišljam o tem, kaj vse mora početi in govoriti, ko me ni zraven. Brane, že vnaprej hvala, da mi boš po moško razložil pomen takšnega obnašanja. Razočarana