Brane, živijo! Že dolgo berem zgodbe, ki jih komentiraš, odgovarjaš na vprašanja ... Tudi jaz se sprašujem mnogo stvari in ne vem, kje bi dobila odgovor. Mogoče mi pa ti lahko pomagaš. Preko 25 let sem bila poročena, v zakonu so se rodili trije otroci. Poročila sva se mlada, brez premoženja, vendar veliko volje. Tako smo iz nič ustvarili veliko, si ustvarili ugled in finančno stabilnost. Več ciljev, ko smo dosegli, bolj sva se z možem odtujevala. Na koncu mi je bilo jasno, da čakam samo še mlajšega otroka, da dopolni 20 let, to mi je bila meja, da se ne uniči otrok, ko razpade družina. Od nekdaj sem se trudila biti najboljša mama in žena. Moža sem stregla od glave do pet, poskušala biti najboljša kuharica, prijateljica in ljubimka. Postala sem uspešna in imela sem nešteto ponudb, vendar sem ostala na trdnih tleh, realna in predana družini. V sebi sem vedela, da to ni to, vendar si nisem upala prevzeti odgovornosti za razpad imperija, ki smo ga zgradili (tako v družinskem smislu kot v materialnem). Zato sem se trudila dalje ... Da si lažje predstavljaš: mož je vsakič dobil postreženo kosilo/večerjo ob prihodu domov, vsak dan je dobil pripravljeno kombinacijo oblek, preden je šel zdoma, vsa oblačila, parfume, kozmetiko sem mu kupovala sama, mu plačala dopust (on je samo izbral enega iz predlogov, ki sem mu jih prijazno ponudila). Bila sem pozorna. Ga crkljala. In tako vsa leta. Za dom in otroke sem skrbela sama. Pri tem sem mu pomagala pri moških delih, ker je on vsa leta delal po službi. Seveda, tukaj se zaplete. Vsi smo mislili, da dela, pomagali so mu starši, spoštovali smo ga vsi, ga kovali v zvezde, kako je priden. Dokler ga nisem našla na enem od portalov. Slučajno sem videla na njegovem telefonu sporočilo, poklicala ... Bila je znanka s portala. Potem se je začel klobčič razpletati. Čez pol leta sva se ločila, brez pompa, razdelila premoženje. Vse ok. Mene pa razžira, zakaj. Kje sem zgrešila? Pomagala sem, bila predana. Trudila sem se biti najboljša v postelji, za štedilnikom, trudila sem se veliko zaslužiti. Še na moje vprašanje ob ločitvi, če so bile boljše kot jaz, je rekel ne. Seveda se ločiti ni hotel, jasno. Meni ob ločitvi ni bilo hudo, mi je samo odleglo. Spoznala sem pohodnika, ki je ujel moj korak. Srečna sva skupaj, prelepo nama je. Vse gre dalje, vse je skoraj prelepo, da bi bilo res. Samo ena stvar mi manjka – odgovor na vprašanje, zakaj? Imeli smo popolno družino, nič nam ni manjkalo, premoženje, ugled, še psa? V čem je stvar? Z belega kruha se je norčeval. Zakaj? Res mi ni jasno. Zdaj vem, da ima več partnerk z juga, čeprav je vedno očitno preziral vse, kar je bilo nižje od Kolpe. Spi v kletni sobi svojih staršev brez oken, ker je nepremičnina, ki jo je izbral ob ločitvi, preveč oddaljena od delovnega mesta. Resno ne razumem ... Mi lahko pomagaš razumeti? Če je bežal od mene, potem ni prenesel niti otrok? Meni so bili otroci vedno super družba, saj veš, vsaka leta prinesejo nekaj novega. Menda naj bi starši uživali v družbi otrok? Dragi Brane, nič mi ni jasno. Če je tebi kaj bolj, prosim za pojasnilo. Hvala!