Pozdravljena, Zaljubljena! Sam sem imel opravka samo z dvema taščama. Ena je moja, ena pa ženina (moja mama). Z obema – v vlogah tašč – imam samo dobre izkušnje. Obe sta bili vedno fajn in fer. Kadar sta bili pod pritiskom, da se postavita na eno stran, se moja tašča ni nikoli postavila na nobeno, ženina tašča – moja mama pa se je vsakič postavila na ženino stran. In gledano nazaj je naredila prav. Zaveznici sta bili delno zaradi "sestrske solidarnosti", delno pa zato, ker je bila materina tašča, ki je bila moja popolna zlata babica, tudi ena izmed tašč, kot je tvoja, ki jim v Britanijo rečejo ... mothers in law from hell. Tašče iz pekla. Peklenske tašče. Hudičevke ... Glavni problem je, da za nekatere tašče nobena snaha ali potencialna snaha ni (dovolj) dobra za njihove sinove. Posebej za edince. Posebej, če so ločenke ali vdove ali so bile vedno samske in v snahi podzavestno vidijo konkurentko, ki jim je vzela "moškega", pa čeprav je to sin. Tudi take tašče, ki imajo "tasta", znajo biti peklenske do snahe. Bližje kot sta si sin in mati in bolj gospodovalna kot je tašča (to vidiš že po njenem odnosu do moža – ena moja zlata babica naj bi bila grozna do mojega dedka, ker je bil dolgo ženskar, druga moja zlata babica je bila zlata tudi do dedka, čeprav je bil dolgo ženskar), večja je verjetnost, da ji snaha ni všeč in da se bo zato vtikala vanjo.
Moja mati v taščinih očeh in besedah ni vedela nič, ni znala ničesar prav narediti in tako naprej, vse dokler ni enkrat moj oče vendarle zbral dovolj poguma in ji dejal, da ima tega dovolj, da mora s tem nehat', sicer "ne bomo več prihajali". Moja zlata babica je bila šokirana, vendar je bilo od takrat naprej vse drugače: še vedno je prihajalo do napetih trenutkov, vendar jih je bilo vse manj in počasi, počasi se je njen odnos do snahe spremenil. Kaj hočem reči? To, da bo moral tvoj dragi enkrat svoji mami povedati, kar ji gre ..., oziroma postaviti pravila igre, med katerimi mora biti prav na vrhu: nobenega vtikanja v vajin odnos. Lepo je, da si vidva vse iskreno povesta in držita skupaj, vendar ... bo moral odnos svoje matere do tebe spremeniti predvsem on. S pogovorom in jasnostjo ... Kaj lahko narediš ti? Ne bi bi ti mogel nič izkustvenega svetovati, če ne bi poznal kar nekaj ženinih prijateljic, ki so imele grozne tašče. Dve tašči zelo dobro poznam in obe sta do mene skrajno prijazni, med drugim zato, ker sem jaz prijazen do njih, jim tu in tam dam kakšen kompliment, ob katerem se počutita kot ... ženski. Prijaznost žanje prijaznost. Ženske rade slišijo tudi ženske komplimente. Ko imaš občutek, da namerava zatežiti, to v kali zatri, preusmeri pozornost s pohvalo na primer njenega izbora oblačil, ličila, šminke, pričeske, nečesa, kar si (skoraj) zasluži pohvalo. S tem jo na neki način demilitariziraš, narediš bolj miroljubno, se ji prikupiš. So tudi druge metode, ki sem jih opazil pri eni od ženinih prijateljic v odnosu do tašče, ki naj bi bila nekoč peklenska: vedno se ji prijazno nasmiha in prikimava njenim besedam in se pretvarja, da jo posluša, čeprav je ne. V preteklosti jo je, kadar je imela antisnahovske izpade, občasno razorožila tako, da se je zjokala ... Danes imata skoraj normalne odnose. Druga ženina prijateljica je peklensko taščo spretno spremenila v zaveznico in prijateljico. Kako? Tako da jo je prosila za nasvete o vsem, od tega, kako se kaj skuha, do tega, kako naj se obleče za določeno priložnost. Ne deluje vedno, vendar se izplača poskusiti. Če ne pomaga nič drugega, je morda kot v vsaki "vojni" treba najti še kakšnega zaveznika v družini (ne tasta, ker bi jo to samo še bolj razkurilo), do katerega ima podoben odnos. Manj verjetnosti je, da bo šla na primer na večjem družinskem shodu v konflikt z več kot eno ali dvema osebama. Če nič od vsega naštetega ne pomaga, se je mogoče pogostim konfliktom s taščo izogniti samo tako, da se izogibaš druženju z njo. Glavno, Zaljubljena, pa je, da vidva držita skupaj.