Čeprav moški doživijo izgubo otroka drugače kot njihova partnerka, je tudi njihova žalost zelo resnična.

Brane, pomagaj!

'Naj imam ženske za eno noč ali naj najdem sorodno dušo?'

Brane Kastelic

18. 07. 2022 07.52

Pozdravljen, Brane, na tebe se obračam z vprašanjem, ki je za nekatere popolnoma banalno, a zame ni. Prihajam v neko fazo zrelosti in spoznavam neke resnice, ki so bile zamolčane ali pa so šle mimo mene skozi življenje. Do tega ni še nikoli prišlo in sedaj, ko sem v novi službi in obkrožen z ženskami različnih starosti, ne vem, kaj mi je. Kolega, ki dela z menoj, je zaseden, ima partnerko in otroka, in ker skupaj delava v podjetju kot tehnologa, se odlično razumeva. Zaupava si vse, tudi neke zadeve, ki jih je doživel v svoji starosti oziroma mladosti. Bil je pravi ljubimec ... Doživel je marsikaj in prav je tako, saj izkušnje štejejo, a ko meni to govori, se sprašujem, zakaj mi to razlaga. Počutim se kot sirota oziroma sram me je pred njim in ne vem, če mu lahko zaupam kot prijatelju, čeprav mi je kot brat. Ne vem, kako naj mu razložim, kaj si želim. Nikoli ni bilo časa ali pa so bile takšne okoliščine in je ta del življenja šel čisto mimo mene. Prav sram me je. Nikoli ni bilo možnosti, da bi se znorel in imel nekaj izkušenj. Verjamem, da veš, kaj mislim. Sem v tej starosti, da ne vem, kaj naj si mislim o svojem življenju. Želim si spremeniti zadeve na tem področju življenja, a nimam nič izkušenj. Ne vem, če sem edini tak na svetu ali jih je čedalje več. Želim si najti eno, s katero bi bil, ampak ne vem, naj se pri starosti znorim in imam ženske za eno noč, ali naj delam na tem, da najdem sorodno dušo. Razmišljam tudi o psihologu oziroma seksologu ali hipnozi, da razčistim svoje dvome. Prosim za tvoj nasvet.

Pozdravljen!

Dve novici imam zate. Dobro in slabo. Dobra je, da nisi sirota, ampak si – prihaja slaba novica – skoraj zanesljivo žrtev domnevnega prijatelja, ki naj bi ti bil kot brat, pred katerim ti ni treba čutiti sramu. Najprej ti moram razkriti ne ravno veliko skrivnost: Večina moških, ki se hvali s svojimi preteklimi seksualnimi podvigi, naklada, veliko dodaja, si izmišljuje in celo debelo laže. Sam jim rečem pravljičarji. Dejanskim podjetnim ljubimcem se ni treba hvaliti. Ne hvalijo se z zarezami na svojem spolovilu ali posteljnem vzglavju. Hvalijo jih ženske. Kar nekaj prijateljev imam, ki se nikoli niso hvalili, pa vem, da so jih in jih še imajo ženske zelo rade v postelji. Samske in poročene, tudi (zelo) srečno poročene, ker jih niso mogle pozabiti.

Velikokrat sem bil zaradi pisanja erotike in vedenja o seksualnosti pod pritiskom vprašanj, tudi v intervjujih, s koliko ženskami sem spal in celo s katerimi sem spal. Naslednje vprašanje, prosim. Lažni domnevni veliki loverji (fake news, bi rekel Trumpasti) radi najdejo žrtev, najraje iskrenega prijatelja, ki prizna, da na tem področju ni bil kdo ve kak heroj, in svoje lastne frustracije zdravijo z najmanj pretiravanjem, najraje pa s pravljicami. Bolj nesrečen, kot je zato prijatelj, bolje se sami počutijo. Bolj pogoste so sicer domnevno zaupne debate moških o nekdanjih podvigih, v katerih oba vse bolj lažeta, ker vse bolj nakladata. Nikoli ne bom pozabil znanca, ki se je hvalil z osvojitvijo določene znane ženske, rekoč, da jo je tako zadovoljil, da mu je spraskala hrbet. Celo pokazal ga je, hrbet namreč. Moral sem jo vprašati o tej hvali ob prvi priložnosti. Globoko je zastokala, preden je priznala, da ga je spraskala, ker ga ni čutila, kot se je pomenljivo izrazila. Toliko o tem tvojem (ne)prijatelju in njegovih štorijah.

Po drugi strani ti verjamem, da se v neki fazi zrelosti (sanja se mi ne, kaj to pomeni ali koliko si star, a imam občutek, da se bližaš štiridesetemu letu) sprašuješ ali si dovolj živel (se znorel, kot praviš), dovolj užival življenje, posebno v dvoje, z ženskami, zlasti če si v novi službi obdan z ženskami različnih starosti, ki ti burijo domišljijo, posebno zaradi domnevnih podvigov domnevnega prijatelja. Občutek, da je šlo življenje mimo tebe in da nisi imel možnosti za norenje in pridobivanje izkušenj, ne more biti dober. Zanesljivo še daleč nisi edini. In takih ljudi je danes najbrž več kot prej že zato, ker velika večina živi v prepričanju (zaradi rumenih medijev in družbenih omrežij, delno tudi zelo dostopne pornografije), da je trava vsepovsod bolj zelena, kot je pri njih.

Če z dosedanjim življenjem nisi zadovoljen, se ne ukvarjaj več z njim, ampak z življenjem, ki je pred teboj. Spremeni ga. Spremeni se. Posveti se sebi in vsemu, kar te zanima, veseli in zadovoljuje. Prej kot enonočno norenje, ki ti sicer ne bo škodovalo, če ne boš pretiraval, ampak ti bo dalo očitno potrebno samozavest, bi ti svetoval odkrivanje ... No, če že temu tako praviš, sorodne duše. To, kar rabiš, je prava, življenja polna, strastna, izkušena ženska, v katero se boš zaljubil. In ona vate. Verjemi mi, da se lahko znoriš tudi z eno žensko, če je prava. Morda je ne boš našel hitro, ti pa gotovo ne bo dolgčas pri iskanju. Za začetek pa se znebi toksičnega (ne)prijatelja, ki je očitno avtor tvojih dvomov. Psihologi, seksologi in hipnoza lahko počakajo. Zmenjeno?