Živijo! Nič ni narobe s tem, da je tvoje vprašanje za to rubriko netipično. Ni nujno, saj gre navsezadnje tudi za posledico umazane ločitve, ki je bila lahko samo posledica slabega zakona, ki se je kljub težavam in problemom vse predolgo in tako dolgo vlekel, da je postala ločitev umazana. A pozabiva ta del tvoje preteklosti. Vedno sem verjel in še vedno verjamem v enega izmed najbolj utrujenih in oguljenih pregovorov. Že domnevaš, katerega imam v mislih? Ja, tistega: kri ni voda.

V današnjem kaotičnem svetu, v katerem sta zaradi prevladujoče psihoze odvratnega neoliberalnega modela kapitalizma med ljudmi vse preveč razširjena skrb samo za lastno rit in odnosi, ki mu v angleščini lepo rečejo “dog eats dog” (pes poje psa: srdito, brezobzirno in neusmiljeno zaganjanje zase in svojo koristi), se mi zdi ta pregovor bolj pomemben kot kdaj prej. Verjamem ti, da si bila globoko razočarana nad svojo sestro, ker ob tvoji ločitvi ni pretrgala stikov s tvojim bivšim možem, delno tudi zaradi njegovega prijateljevanja z njenim možem. Ti praviš, da je bila nevtralna, ko si se ti z možem ločevala. Nevtralnosti v takih primerih lahko rečemo tudi nevmešavanje … Najbližji, od svojcev do prijateljev ločujočih parov, so ponavadi v veliki dilemi in velika večina se jih ne želi vtikati v razpadajoče zakone. Če se lahko postanejo “krivi” za marsikaj, če se par v težavah spet najde in pobota. Ne vem, kaj vse je bilo narobe s tvojim zakonom, a velikokrat sta za slab zakon bolj ali manj kriva oba zakonca. Najmanj za kar sta tebe krivila sestra in svak je bilo najbrž to, da je skupaj s tvojim zakonom razpadlo tudi prijateljevanje dveh družin, in vsi ceremoniali, ki pašejo zraven. A to je spet v preteklosti … Glavno je, da si se spet postavila na noge, da si spet zdrava, da si obnovila svoje ljubezensko in seksualno življenje (nekaj ljubimcev!!!) in da zaradi pomoči drugih ljudi, takrat ko si jo potrebovala (ločitev, bolezen, veliko prezgodnja smrt staršev …), nisi izgubila vere v ljudi.

Tvoja dvanajst let starejša sestra zelo verjetno že obžaluje, da ti ni stala ob strani takrat, ko si jo potrebovala in očitno je čakala na pravo priložnost, da bi zakopali bojno sekiro in pokadili pipo miru: tvojo petdesetletnico. Verjamem ti, da si se v času, ki je minil, spremenila in da so v tvojem življenju drugi ljudje, vendar je tvoja sestra še vedno tvoja sestra. Če prav razumem, poleg hčerke edina krvna sorodnica. Na tvojem mestu bi sprejel ponujeno roko sprave. Tudi če se ti zdi, da nimaš volje za to ali da ne vidiš smisla v tem. Oboje se bo verjetno kmalu razvilo. Prepričan sem, da se boš potem bolje počutila ne oziraje se na to, kako se bodo nadaljevali vajini odnosi. Če ne zaradi drugega zato, ker boš s tem na nek način potegnila črto pod tisti del svojega preteklosti, v katerem si se počutila prizadeto, zapuščeno in izdano. To bo neke vrste zaključek. Po tvojem pisanju čutim in mislim, da ga potrebuješ.