Pozdravljena »ena zmedenka neodločna«! Tvoje težave potrjujejo zmedo, neodločenost in izgubljenost tiste vrste, ki je bolj značilna za najstnice kot za 39-letne zrele ženske. A glej, vsakamur se lahko zgodi, da je pri tvojih letih enako zmeden, kot je bil v najstniških letih. Ali še bolj. Tebi se je delno zato, ker si očitno imela precej smole z moškimi, vsekakor z zadnjima dvema. Ta, s katerim si bila pet let, te je pogostokrat spravljal v jok, ta stara simpatija je očitno zainteresirana samo za seks, ne eden ne drugi pa se pri seksu očitno nista potrudila zate, ampak samo zase. Nič nisi napisala, kakšne so tvoje prejšnje izkušnje (tja do, če odštejem petletno razmerje, tvojega 34-tega leta). Občutek imam, da niso bile najboljše, ker jih nisi omenila. Delno si tudi sama kriva za svojo »zgubljenost«. Tvojo krivdo vidim v besedah: želim si, da bi najdla koga, ki bi »malo upošteval moje želje«... Malo... upošteval tvoje želje? In v besedah »pa tudi v seksu s temi izkušnjami nisem zadovoljna, mislim da se fanta nista potrudila, vendar mi to ne pomeni dosti«. To... da se ta dva tipa pri seksu nista potrudila tudi zate... ti ne pomeni dosti? Ker iščeš ljubezen in tako naprej. Tvoje težave so delno posledice tega, da si očitno premalo zahtevala od moških, ker imaš premalo rada samo sebe. Ljubezen je igra, draga moja, v kateri sta dva enakopravna zmagovalca in obema mora priti, a najprej ženski! Če imamo radi same sebe skupaj z vsemi napakami in pomankljivostmi (nihče ni popoln!), nas imajo tudi drugi bolj radi. Nekdo je rekel: če imate radi same sebe, se vse uredi... Kot večina pregovorov tudi ta »pretirava«, vendar je v njem veliko resnice. Seveda ni nič narobe s tvojimi željami po ljubezni in vsem »kar spada zraven«, vendar mislim, da si, kot bi rekli Primorci, preveč »dešperatna«, takšne ženske pa privlačijo neprave moške, ki jim ne gre za ljubezen, ampak za seksualno rekreacijo. Zdi se mi, da je v življenju pogosto tako: če nekaj vse preveč, obupano želimo, se ne zgodi, ali se nam izmika. Velja tudi za ljubezen. Veliko bolje kot si obupano želiti in iskati ljubezen in partnerja je uživati vsakdanje življenje, od malih radosti navzgor, imeti rad samega sebe, se potruditi za to, da se dobro počitimo v svoji koži, in prepustiti ljubezni, da nas najde. To, kar bi ti predlagal je, da pozabiš na oba ta dva tipa (to moraš itak narediti, ju povsem črtati iz svojega življenja), in začasno tudi na vse druge moške, si omisliš daljši predah brez moških, brez iskanja ljubezni in brez iskanja odgovora na vprašanje, kaj je ljubezen, se posvetiš sama sebi, počneš to, kar te zares veseli, narediš vse to, kar si si vedno želela narediti pa še nisi naredila... V središču tvoje pozornosti bodi ti, ti in samo ti. Začasno si reci: klinc gleda vse moške. Uživaj življenje in samo sebe. In vse, pri čemer si carica. To ti bo dalo samozavest in samopodobo. In odpravilo zmedo, neodločnost in izgubljenost. Ženske in moški, ki se jim pozna, da znajo uživati življenje in so zadovoljni sami s seboj in se imajo radi, so veliko bolj privlačni, tudi seksualno in jih prava ljubezen veliko prej najde kot vse druge.
Brane, pomagaj!
Imaš občutek, da se dovolj potrudi zate?!
Pozdravljen, piše ena zmedenka neodločna. Stara sem 39 let in čisto zgubljena. Ne morem končati s fantom, s katerim sem živela pet let, potem pa odšla od njega nazaj domov, ker me je pogostokrat spravljal v jok. Večkrat sem tako zbežala od njega, vendar sem se vedno vrnila. Sedaj pa že eno leto živim sama, fant pa me kliče vsak dan. Ker je iz drugega kraja, ne prihaja skoraj nič k meni, samo kliče me in ne verjame, da jaz k njemu ne bom več prišla. Ne razumem več nič in ne vem več, kaj je to ljubezen. Ne vem, kaj narediti. Ko sem se vrnila domov, sem srečala eno staro simpatijo in imela avanturo v upanju, da bi postalo kaj resnega. Vendar zgleda, da ne bo. Pa tudi v seksu s temi izkušnjami nisem zadovoljna, mislim, da se fanta nista potrudila, vendar mi to ne pomeni dosti, iščem ljubezen, varnost, spoštovanje in vse, kar spada zraven. Tako si želim, da bi našla nekoga, v katerega bi se zaljubila, in imela partnerja, s katerim bi živela, ki bi me imel res rad in bi malo upošteval tudi moje želje, želim si, da bi si pomagala, ne pa da me prevzema žalost.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV