Potem pa po poljubu še pošlje v mailu pesem, s pripisom: eno romantično, samo zate "Ti si mi u krvi". Potem sem se šele zaljubila. Potem sva se videvala, se poljubljala, čez nekaj časa pa sva začela tudi seksat (on je bil moj prvi in še zdaj edini, čeprav že od marca nisva več nič seksala...). Nikoli ga ne bi citirala, samo saj veš, desperate times call for desperate measures. Potem na koncu, da zdaj ne izgubim rdeče niti ... lahko sva se gledala po pol ure, prav res globoko, lepo, poljubi so bili božanski, seks pa ne vem, ker nisem imela primerjave. Saj sem imela prej neke izkušnje, kot so oralni seks pa to, samo prej mi to nikoli ni bilo tako fino delat kot z njim, komaj sem čakala, da mi zapolni usta, pa seveda tudi drugo luknjo, v vsem sva se ujela, res full... jaz sem bila polna navdiha in sem začela pisati pesmi, nekaj sem mu jih tudi poslala. Najprej so bili taki maili, da me včasih res noro pogreša, pa da me skoraj že mora videti, pol pa spet kako ima slabo vest in da me raje sploh ne bo gledal. Pol pa kako sem za njega le kos mesa in da je vse z mano bil samo seks - to je približno po enem letu začel govorit. Vendar pa nisva samo seksala. Ko sva se videla, sva šla na kosilo, pošiljala sva si maile, … Potem sem mu napisala, da ni vreden ne solz ne poezije, pa napiše: kako zdaj to? Najprej me navadiš, pa žariš od inspiracije, pa vsa vesela mi razlagaš, kako se da fino pesmi pisat, zdaj pa me tako zavržeš, groza, počutim se zlorabljen, razmišljam o tožbi. Potem: Napiši mi, kako se ti počutiš, odpri se... jaz? Potem mi piše, kakšno željo po meni ima, časa zame pa ne: Ta dvojna igra ne gre. Ali sem s svojo ženo, ki me pozna iz vseh strani, ali pa s teboj, ki ne poznaš moje temne plati in je tudi nočeš spoznat, ker je še vsaka, ki jo je spoznala, potem odšla. Razen ta ni odšla, s katero sem skupaj. Se spomniš, ko sem ti pisal, da si mlado meso, dokler sem te tako jemal, je klapalo, ko pa sem začel razmišljat o tebi in te pogrešat, pa so nastali konflikti v moji glavi... ,lepo srečanje, nepozabno. Spomini povzročajo drhtenje pod srcem... pomagal mi je osvežiti pregovor "tak laže, da sam sebi verjame"- ker se je izkazalo, da sploh ni bil poročen, jaz sem samo želela vedeti, zakaj se ne more več dobivat z mano, pa zakaj ima neke take bedne, ko pa sva bila po pingpongu pri njegovih kolegih pa je še en tretji rekel, ki sploh ni vedel za naju, kako se midva lepo gledava. Pa sem ga takoj vprašala, kaj res nič več nočeš od mene, pa je rekel: ne, saj veš da ni res... In potem dobim mail: ti odpadeš, spoznal sem drugo. In se hočem pogovorit pa nič. Potem se končno dobiva septembra, pa jaz tako ali tako nisem mogla govorit, potem mi pa piše oktobra mail, da je po 10-ih letih srečal spet eno žensko, ki je bila 10 let z drugim tipom, zdaj se je pa odločila, da bo z njim ter, da je noseča in da se kmalu poročita. Jeseni sva se pol videla na pingpongu pa se nisva kaj dosti menila, samo pogledala sva se in pa pomežiknil mi je kdaj. Vedno sem se uredila za na pingpong, ker sem kar nekaj shujšala (še zdaj težko jem, ko se na to vse spomnim) pa mi pravi ’ful fajn izgledaš’. Rekla sem mu - vem ja, za razliko od tebe, ker on se je pa zelo zredil. Potem pa reče: jaz čutim, da bova midva še kdaj skupaj. Rekla sem mu, da ne in da me je preveč prizadel (to je bilo marca enkrat). In potem mi reče pred štirimi mesci, da se morava pogovorit, da bo čez dva mesca dobil otroka in da me bo od zdaj naprej ignoriral. Včasih me je zaneslo pa sem mu napisala kakšen mail ali pa sms, da bi se pogovorila, ker mi njegovo početje ni bilo jasno. Potem sva si aprila enkrat cel dan pisala sms-e: kako mu je full všeč, da sem jaz tako zvesta ljubica, pa je priletelo par grdih besed iz njegove strani pa potem na koncu, da naj mu oprostim za te grde besede, da imava pač tak odnos. Pred dvema tednoma pa mi piše mail: Nič kaj ne mislim nate, včasih zjutraj med tuširanjem. Odgovorila sem mu, da naj misli na ženo in na otroka - da je smotan! Vse kolegice pravijo, da si on mene in moje globoke ljubezni sploh ne zasluži, pa vsi nekaj obsojajo, kako sem sploh lahko bila z njim, če sem že takoj vedela. Še zdaj me zelo privlači, njegov glas in da je tall, dark and handsome.

Kaj bi pravzaprav rada od tebe, aja pa oprosti, da te kar tikam, sicer sem pa stara 29, ta tip o katerem pišem pa 38, če ti to kaj pomaga. Mislim, da sem potrebna nasveta, kako naj na vse to skupaj gledam- je bil kdaj on zaljubljen v mene, ali je res bil tako potreben tisto prvo leto, ali se res hoče še kdaj dol dat z mano? Če noče biti z mano odpade, samo seksala z njim ne bom, mislim, da ne, ker mi res ni do tega, če gre pol nazaj k ženi. Letos februarja igrava tekmo (pingpong) in mi reče - to je edina sreča, ki jo mam v življenju, človek z nosečo ženo?

Huhhh, Nepodpisana 29-letnica, tole pa ni vprašanje, ampak cela zgodba. Vsekakor ljubezenska zgodba, v kateri je, kako naj to rečem, ja, že vem: urejen kaos. Ali morda kaotični red. Veliko krat sem že napisal, kako pomemben je lahko prvi moški v življenju ženske. Bolj sem poudarjal to, kako pomemben je za njeno seksualno življenje. Zdaj lahko, na podlagi tvoje zgodbe, pripišem, da je lahko skrajno pomemben tudi za njeno čustveno življenje. Z vajinim seksom je bilo očitno vse v redu. Morda celo preveč: ob njem si se razvila v zelo seksualno žensko, kar bi se težko, če tega ne bi imela v sebi. Tale njegov čustveni pingpong s teboj je nekaj čisto posebnega, nekaj, kar se ne gre veliko pravih moških. Skoraj čustveni sadizem, ki je toliko »uspešnejši«. Mislim, da nisi čustvena mazohistka, čeprav bi lahko to marsikdo sklepal po tvojem pisanju. Naključje je hotelo, da sem se v prejšnjem odgovoru ukvarjal s »starejšo« devico (preberi, prosim, kar sem napisal njej) Nymph. Tudi ti si bila očitno (še) starejša devica (če sem prav izračunal si imela dobrih 26 let, ko sta prvič seksala), ko si srečala tega tvojega tipa, ki meša tebe in sebe, ker pri 38-ih še vedno ne ve, kaj bi pravzaprav rad, ko gre za ženske oziroma niti tega katero žensko bi rad. Po mojem sodi v kategorijo moških, ki jo omenjam v odgovoru dvajsetletni devici Nymph: moških, ki se bojijo starejših devic, ker se bojijo, da se bodo preveč navezale nanje in se jih potem oklepale. Zato je trajalo tako dolgo, da sta od ping ponga prešla na poljubljanje in potem na seks. Nymph sem napisal, da takim tipom, ki v bistvu niso odrasli, ker se še vedno vedejo kot najstniki, ki se bojijo tega, da bo punca »obvisela« na njem (on pa bi jih rad še tako veliko »pobrusil«) ni pomoči, kar sploh ni slabo, saj so v glavnem brezvezniki, ki se jih je potrebno izogibati. Vseeno moram dodati: morda je bil v tvojem primeru njegov strah opravičen, saj si vztrajala z njim, mu dopuščala ta v bistvu okrutni čustveni ping pong, čeprav bi ga morala že davno poslati v... saj veš kam. Si res prepričana, da gre za tvojo veliko ljubezen, ki je ne moreš pozabiti in se premakniti naprej, u »lajf«, v pravo življenje, primerno tvojim letom? Ne gre morda samo za romantično idealiziranje prvega moškega, s katerim si bila v postelji, v kateri te je očitno precej razvajal (kot ti njega)? Vsa te njegova napisana saharinska »jajca«, posebej tisto bedno posipanje s pepelom »Ne joči in nehaj trpet zaradi mene, ker se ne splača, če bi bil ženska, si zagotovo ne bi želel moškega, kot sem sam!« so izmikanje, posledica tega, da nima dovolj jajc za to, da bi te povsem ukinil. To kombinira s čustvenim sadizmom. Ker ima nad teboj moč in se lahko igračka s tvojimi čustvi, to še vedno počne. Skenslaj ga! Ukini ga! Za vedno! Prekini vse stike z njim, ne popuščaj, če in ko jih bo hotel obnoviti, in, kot bi rekli Angleži, »get a life«: podaj se med ljudi, posebej vrstnike, odpri oči in srce našla boš moškega, ki si te zasluži. Ta zmedeni ping-pongkaš si te ne zasluži!