Naveličana, če je bila na začetku vajine zveze negativna reakcija njegove družine do neke mere razumljiva, bi moralo biti to po vajinih treh skupnih letih samo še neprijeten, a zbledel spomin. Pa ni. Ti si verjetno lahko naredila vse, kar si lahko. Itak v tej tvoji drami ti nikoli nisi mogla igrati glavne vloge. Ker glavne vloge ni pravočasno prevzel tvoj fant – partner, jo je prevzela tvoja 'tašča', ki je očitno ena tistih bolj posesivnih mater, pretirano navezanih na sina ali sinove. On bi moral že na začetku, ali kmalu zatem, vsem svojim sorodnikom, tudi materi, jasno pokazati in povedati, da si ženska, ki jo ljubi, s katero želi biti in ne bi smel dopustiti nobenega izmed izpadov, dretja in tako naprej. Take reči je potrebno, kot pravimo, zatreti v kali. Ker jih je lažje kot pozneje, ko se razrastejo. A kar je, je. Kaj lahko ti storiš, da se izogneš kasnejšim obtožbam, da mu preprečuješ stik s starši ali da si kriva za slabe odnose z njimi (upam, da na to ne namiguje tvoj fant – partner oziroma, da je to tvoja skrb)? Umik, vsaj po mojem, ni prava pot. Streti boš morala ta zelo trd oreh, tole tvojo 'taščo iz pekla'. Če hočeš 'sovražnika' premagati, moraš vedeti čim več o njem. Odkrij nekaj, kar jo posebej zanima, privlači, gane ... Povabi jo ven, organiziraj nekaj, kar koli, pri čemer se bo kljub tvoji družbi dobro počutila (kosilo, nakupovanje, obisk razstave..,), spravi jo v pogovor o njenih najljubših temah, poskusi biti navdušena in zainteresirana nad tistim, kar ti bo govorila, vprašaj jo za nasvet o tem in onem, veliko ji prikimavaj. Zveni to, kar ti predlagam, kot znanstvena fantastika? Upam, da ne. Vso srečo.

Pridružite se nam na Facebooku, to lahko storite s klikom na