Lepa Eva! Vsakič, ko berem tvoji zgodbi podobne žalostne resnične zgodbe, se sprašujem predvsem dve reči. Najprej: kje se jemljejo taki moški, kot je ta tvoj “delodajalec” z vprašljivi koristmi, zakaj so takšni, in ali so bili/bi bili takšni do vsake ženske, s katero so/bi živeli skupaj. In potem: zakaj ženske prenašate take tipe (ti že osem let), ki vas zelo očitno nimajo radi in vas očitno zatirajo na vse mogoče načine, tudi v postelji, kjer poskrbijo samo zase, pa še to dolgočasno? Včasih imam občutek, da ste kot talke ugrabiteljev, ki se v ujetništvu sčasoma tako navežejo nanje, da jih je strah zunanjega sveta. Eno ti mora biti jasno: bolje s tem tipom nikoli ne bo. Zelo verjetno bo samo vse slabše in nekaga grdega dne, morda čez leto, morda čez pet let te bo “odpustil”, posebno, če “reproduciranje” ne bo uspelo. Sam ti (sadistično) pravi, da se nikoli ne bo spremenil, z občasnimi lepimi trentutki, ki jih omenjaš, pa ti daje lažno upanje, da se lahko spremeni. Ne bo se. Tudi otrok ga ne bo spremenil, ali ga bo spremenil samo začasno, tebe pa utegne “prikleniti” nanj.

Če imaš ob tem moškem občutek, da razpadaš po koščkih in če hrepeniš po ljubezni, strasteh, dotikih in poljubih in po tem, da bi te nekdo tako “kresnil”, da bi videla zvezde, je zadnje, kar bi si morala želeti “reprodukcija”. Imeti otroka s tem tipom je po mojem zelo slaba ideja. Mislim, da za to zvezo ni rešitve. Tudi z druženje z vsemi temi prijateljicami, med katerimi je tudi bivša te dodatno ponižuje. Trditev, da je izvor vseh vajinih problemov to, da sta skupaj ne samo doma, ampak tudi v službi (v njegovem podjetju) in prepričevanje, da si najdi službo drugje, je zame dodatno znamenje, da do tebe nima takorekoč nobenih čustev. Da o tem, da ti po operaciji nni izkazal nobene pozornosti ali pomagal, niti ne govorim.

Življenje, lepa Eva, je prekratko, da bi ga zapravljala s takim moškim. Poslušaj ga in si najdi drugo službo, potem pa tudi novo življenje in novega moškega, v katerem boš uživala vse to, kar si želiš, vključno z “zvezdnatimi kresnenji”, ne pa prenašala nanizanko ponižavanj. Po osmih skupnih letih te je tega gotovo strah. Naj te ne bo. Novi začetki znajo biti polni veselja. Počutila se boš kot osvobojena. Spet moram napisati: imeti moramo take zveze kot si jih želimo, ne pa takih, ki si jih ne želimo. Vsega tega, česar si v zvezah ne želimo, moramo sproti pokazati/odpravitii/v kali zatreti in partnerju jasno pokazati (velja ne samo za ženske, ampak tudi moške), česa nočemo in česa ne bomo prenašali. Želim ti vso srečo. Pa hvala za besede, namenjene meni.