Brane, pomagaj!

Obupana bralka: 'Kakšno življenje živimo?! Polno nasilja, manipulacij, zlorab.'

Brane Kastelic

10. 02. 2021 07.44

Pozdravljeni, z možem sva skupaj od poletja 2008. Po enem letu se nama je rodil že prvi sin in nato v dveh letih in pol še dva. Ko sem ga spoznala, sem si rekla, on me ima pa resnično rad. Nikoli ne bo imel druge. Ko je bil najmlajši sin star deset mesecev, mi je neka višja sila v roke porinila njegov telefon. Prebrala sem nekaj, česar si nobena ne želi. V stiku je bil z žensko, zaradi katere je pred leti delal samomor in bil tudi hospitaliziran. Živeli smo v hiši njegovih staršev. Tam sva si uredila stanovanje. Takrat sem z otroki odšla v še nedokončano hišo, ki sva jo gradila. Seveda je prišel za nami. Živeli smo naprej, kot da se ni nič zgodilo ali dogajalo, vse do danes. Vendar sem se v vsem tem času začela prebujati in zbujati. Kakšno življenje živimo?! Polno nasilja, manipulacij, zlorab. Vedno ima prav, drugih mnenj ni. Jaz sem že pet let doma, brez službe in dohodkov, ker je bilo po njegovem tako bolje ... Trenutno sva v ločitvenem postopku. Iz hiše se noče izseliti, čeprav ni imel tu nikoli stalnega prebivališča. V službi ima naziv direktorja, podpisuje se z izobrazbo univerzitetni diplomirani ekonomist, vendar ima opravljeno organizacijo v Kranju, vsi ljudje ga imajo radi ... Starejši sin od njega sliši le to, da mu trebuh raste, srednji je športno nadarjen, se ga boji. Začel se je zapirati v sobo in cele dneve igra igrice. Mlajši sin mu nagaja in ga tepe. Mož tudi v koronskih časih hodi domov pozno, pijan, agresiven, je povsem brez empatije. Izgovarja se na službo. Le kaj bi še radi, saj imamo vse! Od njega sem si vzela le toliko, da imam tri psihično in fizično uničene sinove. Spolnih odnosov ali ljubljenja ni bilo nikoli. Vendar je bil idealen mož. Jaz se postavljam na noge, imam pomoč. Vendar s tem samo poslabšujem odnos v družini. Iščem tudi službo. Z otroki se veliko pogovarjam in ukvarjam, vendar so do mene tudi nespoštljivi. Imam že mnoge čine ... Zavedajo se, da ne ukrenem tistega, kar bi morala, tistega, kar je moje poslanstvo, in sicer, da jih kot mamica zaščitim. Ne najdem izhoda, nimam moči. Pa tako enostavno se sliši! To nisem jaz. Sploh se ne prepoznam. Mogoče je bila to le izpoved. Vesela pa bom vašega odgovora, da dobim še dodatno moč, ki jo potrebujem za pobeg iz razmerja. Iz srca hvala! M.

Pozdravljena, M.!

Večkrat sem že prebral, kar si napisala, in bil vse bolj brez besed. Vse bolj ogorčen nad vedenjem in ravnanjem tvojega moža, s katerim sta skupaj, če sem prav izračunal, že trinajsto leto. Vsakič se ustavim pri tvojih besedah “vendar je bil idealen mož”. Nič idealnega ne najdem o njem v tvojem pisanju, zgrožen pa sem ob besedah “Kakšno življenje imamo? Polno nasilja, manipulacij, zlorab”. Dobro preberi, kar bom zdaj napisal: dokler boš imela v sebi en sam kanček kakršne koli empatije do tega (on je po tvojem nima niti malo) agresivnega lažnivega superegoističnega manipulatorja, zaradi katerega dvomiš vase in v svojo moč, in dokler boš po tihem nekje v sebi upala, da lahko rešiš vajin nerešljiv zakon in družino (imam prav?), se ne boš zares premaknila nikamor, pobegnila iz tega razmerja oziroma zakona, ki bi ga morala že davno zapustiti. Zaradi sebe in zaradi vajinih treh sinov, ki upravičeno pričakujejo, da jih boš zaščitila pred očetom, ki jih psihično, tamalega pa tudi fizično (tepe), zlorablja. Imela si že eno priložnost za to, ko si “z otroki odšla v še nedokončano hišo, ki sta jo gradila”.

Preberi še

Veronika Podgoršek: 'V mnogih primerih je prav oditi veliko težje in začeti znova. A vedno je pot naprej'

Takrat mu ne bi smela, tudi po pravni poti, dovoliti, da je prišel za vami in da ste živeli naprej, kot da se ni nič zgodilo ali dogajalo. Vem, da je to veliko lažje napisati kot narediti, še posebej, če imaš tri otroke in si že več let brez službe (še ena njegova manipulativna poteza, zaradi katere te lažje obvladuje), vendar moraš tega moškega, ki te celo v postelji ignorira (nobenih spolnih odnosov, nobenega ljubljenja ni, praviš), kar je ultimativni dokaz, da je vajin zakon nerešljiv, zapustiti, se ga znebiti, mu zares pokazati vrata. Taki tipi se ne spremenijo. Ne morejo se spremeniti. Nočejo se spremeniti. Praviš, da sta v ločitvenem postopku. To je to. Vztrajaj, ne popuščaj, ne daj se, M.

Če misliš, da boš pri tem potrebovala pomoč prava ali Policije, jo vsekakor poišči. Vem, da imaš za to dovolj moči in da ti bo uspelo. Bom držal pesti zate in za tvoje fante. In za tvojo srečo v bližnji prihodnosti. Samo pomisli na to, koliko lepše bo vaše življenje, tvoje in od tvojih fantov, brez tega moškega. Srečno.

Preberi še

Vas je ob partnerju kdaj strah?

Osebe, ki doživljajo nasilje, se pogosto ne zavedajo, da pomoč obstaja, da jim nasilja ni treba trpeti, da na poti iz nasilja ne bodo same. Obrnejo se lahko na Policijo (tel. št. 113), Društvo SOS telefon (tel. št. 080 11 55), Društvo za nenasilno komunikacijo (tel. št. 031 770 120) ali na pristojni center za socialno delo. Mladoletne žrtve nasilja lahko pokličejo tudi TOM telefon na 116 111.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

brane odnosi nasilje zakon tezave