Pozdravljena bralka obupa!

Vzajemno smiljenje zaradi domnevno podobne (življenjske) zgodbe ni ne dober ne pravi razlog za to, da smo z nekom v zvezi. Obenem je povsem nesmiselno vztrajati v zvezi samo zato, ker misliš, da bo partnerju hudo, če ga boš zapustila, ali zaradi misli, da oba nimata nikogar drugega. Posebno če je po letu in pol, od tega pol leta na svojem, dogajanje v postelji tako porazno, kot ga opisuješ ti. V tvojem opisu vajine zveze mi nekaj zelo, zelo manjka. Veš, na kaj merim? Na dobro staro ljubezen.

Si bila kdaj zaljubljena vanj? Nimam tega občutka, imam pa občutek, da si začela zvezo z njim samo zato, ker si mislila, da je on drugačenm od drugih fantov, ki so se, kot praviš, “vsi samo slinili po tebi, noben pa ni želel imeti resne zveze”. Ne razumem najbolje, kaj je mislil s tem, ko ti je dejal, da ga je imela prejšnja punca, s katero je bil eno leto, samo zato, da ji noben ni mogel reči, da je cipa, dvomim pa, da je njuno zvezo tako razumela tudi ona. In mislim, da to izraža njegov negativen odnos do žensk.

Dajva najprej reči kakšno o fantih, ki se vsi slinijo … Velika večina fantov je povsem v redu, čeprav si pri teh mladih letih (od tvojih 19 do fantovih 22) ne želi, vsaj na začetku, resnih zvez, ampak jih žene želja po seksu (ne morejo si pomagat’). Zato se, kot praviš ti, “slinijo”. S tem ne mislijo ali hočejo nič slabega. Spremenijo se, ko so resno zaljubljeni. Kaj hočem reči? To, da boš za svojo bodočo srečo, tudi v ljubezensko-seksualnem življenju, morala spremeniti ta splošno negativen odnos do fantov. Če se človek smili samemu sebi, ne pride nikamor. Ne v življenju, ne v ljubezni.

Te je on prepričal, da imaš ti samo njega in on samo tebe? To prav gotovo ni res in ne pelje nikamor, ampak samo povečuje “filozofijo” obupa in samopomilovanja. Očitno si odraščala v družini, ki ni znala pokazati ljubezni, veš pa, da te imajo drugi člani družine radi, kar je glavno. Ljudje smo pač različni in niso vsi glasni in prešerni razkazovalci ljubezni in čustev. Glede prijateljev: spet velja, da smo ljudje različni in da jih eni imajo in potrebujejo veliko, drugi pa manj. Biti povsem brez prijateljev pa ni dobro in prav tako povečuje negativna čustva (samousmiljenje, obup …). Zato se boš morala bolj potruditi, da ustvariš določen krog prijateljic in prijateljev, kar bo zelo težko ali celo nemogoče v družbi tega fanta, ki te očitno prepričuje, da imaš samo njega in v tebi zavestno ali podzavestno spodbuja že omenjena negativna čustva. Ta so toliko močnejša zaradi vajinega, pa sva pri seksu, obupnega in kaotičnega spolnega življenja, za katerega je zelo očitno kriv on, ne pa ti.

Če se ti zdi, da nima pojma, kaj počne, potem je to najbrž res. Če se ustavi, ko tebi začne prihajati (in ti zato ne pride?), potem res ne ve, kaj dela. Če v določenih položajih sploh ne zaznaš, da je v tebi, in če mu kondom dol pade, to najbrž pomeni, da bi rad počel nekaj nemogočega: seksal z mehkim. Če je bilo ves čas, kar sta skupaj, samo enkrat tako zelo dobro, da sta bila eno, potem to nikakor ni dobro … Vse mi pravi, da nikakor nista za skupaj, in da se moraš postaviti na svoje noge, utrditi samozavest, se iznebiti negativnih čustev, pesimizem nadomestiti z optimizmom, narediti vse to, da boš imela svojim mladim letom primerno družbeno življenje (sošolke in sošolci, sosedje, prijatelji z družbenih omrežij). Pri vsem tem te ta fant ovira, vsaj delno iz moškega egoizma (reden dostop do seksa oziroma zadovoljevanja svoje “potrebnosti”), delno pa zaradi svojih problemov.

Začetek mora biti najlepši. Če ni, se nadaljevanje malo kdaj razvije v nekaj lepega. Tudi to, da si finančno odvisna od njega, ni dobro zate. Misli nase. Vsak je svoje sreče kovač. Zakaj se ne bi kot samsko dekle vrnila k svoji družini, se pod njenim okriljem potrudila za vse to, kar sem ti maloprej svetoval (se postaviti na svoje noge in tako naprej), si našla službo, in tam sodelavce, med njimi del prijateljskega kroga in morda tudi pravo ljubezen. Potrudi se. Vrzi obup v koš. Življenje bo lepo! Srečno!