Pozdravljena!

Veliko sem razmišljal o tvojem pisanju … Posebno o vprašanju, kaj se je zgodilo z “generacijo tipov, ki so zdaj stari nekje med 30 in 40”, ki po tvojem “ne znajo odigrati nobene vloge pri vzpostavljanju ljubezenskih razmerij, še najmanj pa tiste moške, možate, dominante …”? Hmm … Gre za starostno kategorijo, ki naj bi iskala in našla življenjsko sopotnico, ustvarjala družino, delala otroke. Najmanj, kar bi od te generacije moških pričakoval je, da bi – že zaradi spolnega nagona – zelo veliko iskala. Kar naprej iskala. Vsaj seks (in mimogrede enkrat našla vse drugo). Na svojo pobudo. Aktivno. Ne s stanjem okoli šanka. V živo, ne pa online. To, česar sam resnično ne razumem pri tako mladih moških, je, kako lahko živijo brez rednega seksa. Pa s tem ne mislim reden seks enkrat, dvakrat na teden, ampak večkrat na dan, ki je možen samo v pravem ljubezenskem razmerju. Pod isto streho. Ne vem, morda je to generacija moških, ki je prva v polni meri “fasala” slabe posledice vrste reči, od feminizma do vse preveč civilizirane, organizirane, mehanizirane in digitalizirane sodobne družbe, od vse večjega virtualnega dela življenja (zapravljanja časa na internetu) do kulture instantne zadovoljitve vseh potreb, vključno seksualnih, pa naj gre za preprosta ročna dela (spletna pornografija) ali za zahtevnejše spolno občevanje (zmenkarski portal). Vse našteto je prineslo veliko škodo romantiki in dvorjenju, ki ju ne pogrešaš samo ti. Strinjam se s teboj, da je romantike, dvorjenja in tako imenovanega direktnega osvajanja (ti mu praviš pristopanje k ženski) vse manj in manj oziroma da verjetno zares zaživi enkrat na leto: na enega izmed znanih trgovskih praznikov, na valentinovo. Žalostno in patetično!

Prepričan sem, da si se potem, ko si se izpovedala - napisala vse to, kar ti leži na duši, srcu in morda drugod (nisi omenila!), počutila veliko bolje kot si se preden si se lotila pisanja. Kaj naj narediš? Prvo pravo stvar si že naredila: “definirala” problem. Tako kot ga vidiš in doživljaš ti. To je seveda veliko lažje kot problem rešiti. Delno se strinjam s Ferijem oziroma tudi sam mislim, da je potrebno srečo aktivno iskati, med iskanjem pa se potem lahko pojavi tudi sama. Veliko več sreče bi prišlo nasproti že če bi moški in ženske v živo (namesto “online”) videli/pogledali drug drugega ob številnih vsakdanjih priložnostih, pa naj hodijo po pločniku ali po samopostrežbi ali stojijo pred semaforjem ali sedijo sami v restavraciji … Pogosto imam občutek, vsaj v Londonu, da sem skoraj edini moški, ki vidi/pogleda za/se ozre za meni privlačnimi ženskami. Velika večina drugih kot da vsak trenutek izkoristi za sodobni podaljšek rok: pametni telefon. Vanje vsepovsod nekaj tipkajo, bolj ali manj preglasno govorijo, se smejejo …

Ves svet, tudi privlačne ženske, gredo mimo njih, ne da bi jih videli. Zato si upam trditi, da so pametni telefoni in vse, kar ponujajo, sokrivi za to, da nam več sreče ne pride nasproti. Zaradi njih so številni ljudje, bolj moški kot ženske, “izklopljeni”: ne vidijo in ne slišijo in ne vonjajo niti ženstvenih žensk, kot si ti. Jaz, kot ti temu praviš, svetla izjema: zaseden poročen moški. Nisem pa slep ali oropan lovskega nagona. Vsepovsod vidim ženske, ki se potrudijo za to, da so privlačne, urejene in seksi, pa jih velika večina drugih moških sploh ne opazi. Se jim ne nasmehne, se ne spogleda z njimi, jih ne nagovori, ne poskuša vzpostaviti stika z njimi, jih ne poskusi osvojiti. Tudi to je žalostno in patetično!

Ti posebej odločno omenjaš poženščenje moških. O tem sem v tej rubriki že tu in tam kaj napisal. Gre v bistvu za dva med seboj povezana problema. Res je, da so se številni moški poženščili, vendar so na drugi strani tudi mnoge ženske pomožačile. Razprava o tem, ali je poženščenje moških posledica ali vzrok pomožačenosti žensk, je podobna razpravi o kokoši in jajcu: kaj je bilo prej: kokoš ali jajce? Ker imajo v kokošjem svetu še vedno samo petelini ona druga “jajca” ni problemov. V našem človeškem svetu je drugače že kar nekaj časa. Dvomim, da so si moški kdaj želeli, da bi tudi ženske imele jajca. Pa so mnogim “zrastla”. Veliko jih je vse preveč agresivnih. Je to koleteralna škoda, ki jo je prinesla ženska empancipacija? Huda napaka feminizma je bila ta, da je za sovražnika razglasil vse ljudi s penisom. Ne poženščenje moških ne pomožačenje žensk mi seveda niti malo nista všeč. Ironično je, da se nad tem novim poženščenim moškim čedalje bolj pritožujejo ženske. Nenadoma jim sodoben, tenkočuten, vedno pozoren in tako naprej moški, ki naj bi si ga prej želele, ni več všeč, najmanj v spalnici, če sklepam po čedalje številnejših pritožbah Britank. Pritožujejo se, da je čedalje manj lovcev, ki bi jim očitno pokazali, da si želijo z njimi v posteljo, vse premalo odločnih ljubimcev, ki vedo, kaj hočejo, vse preveč obotavljivih muckov in vse premalo tigrov in levov, ki bi instinktivno vedeli, kdaj si ženska želji počasnosti in sladkosti v postelji in kdaj hitrosti, udarnosti in tega, da »jo pritisnejo ob zid in jo prisilijo, da jim pride« (kot je dobesedno napisala ena izmed njih).

Neverjetno veliko žensk je pred kratkim branilo Donalda Trumpa, ko je prišel na dan posnetek, v katerem se je bahal, da ženske takoj zagrabi za 'pussy'. V Britaniji že nekaj let ugotavljajo, da je treba na novo določiti moškost. Pojavljajo se že, 40 let po pojavu feminističnega gibanja, zametki moškega gibanja. Zadnje čase se govori o meninizmu, gibanju za emancipacijo moških. Kam smo prišli, kaj? In kam gremo?

Da ne bom imel predolgega (odgovor): nikar ne sklepaj, da so vsi moški taki kot jih ti vidiš, ker še daleč niso. Ne vem, v kakšem okolju se gibaš, delaš in družiš z moškimi. Dvomim tudi, da je rešitev v tujini oziroma, da so moški med tridesetim in štiridesetim letom kaj drugačni, kot so v Sloveniji. V Britaniji jih veliko še živi doma, pa ne zato, ker bi se želeli držati maminega krila, ampak zato, ker je novodobni roparski neoliberalistični kapitalizem mnoge oropal udobne prihodnosti, kakršno so imeli njihove očetje oziroma starši. Ker zaslužijo malo in premalo za to, da bi se osamosvojili. Z drugimi besedami: za poženščenje te generacije moških oziroma zmanjšanje njihovih jajc so krivi tudi bankirji, finančni maherji in drugi pohlepni tolovaji, ki so nam vsem pokvarili zadnjih osem let. 'So what shall you do?' Bodi manj kritična kar do vseh moških, pa manj kritična tudi do tega, da moraš kdaj narediti prvo in morda tudi drugo potezo.

Mislim, da si preveč kritična do vseh zaradi končane dolgoletne zveze. In morda tudi zato jezna kar na vse moške. Ne vem, koliko let imaš, domnevam pa, da imaš dobrih trideset, skratka, da si v letih, ko si – povsem upravičeno – želiš resnega razmerja, morda tudi poroke in otrok, in da to moški iz generacije, ki jo omenjaš, preveč čutijo, preveč vidijo, preveč slutijo in se bojijo, da se bodo vse prehitro znašli v zelo resni zvezi. Drugače pa sem privrženec direktnega osvajanja, vendar se je časoma treba prilagoditi: če ne gre drugače, obstajajo zelo dobri zmenkarski portali, na katerih je veliko ljudi našlo ne samo seks, ampak tudi ljubezen in resna, uspešna in lepa razmerja. Pomisli samo na to, koliko večjo izbiro ponujajo. Skupaj sva napisala krajši roman in med pisanjem marsikaj ugotovila. Upam, da ti bo moj del v pomoč. Srečno!