Zdravo Brane! Sem sredi dvajsetih, moj fant malo čez 30. Skupaj sva že eno leto in pol, a me moti njegova labilnost. Sam se tega zaveda, dela na osebnostni rasti. Rada bi mu pomagala, pa ne znam. Poskušala sem z dajanjem pozornosti, pa ne dobim kaj dosti nazaj. Oziroma dobim, vendar ob naslednjem prepiru, ko je včasih tudi nesramen, to pozabim. Imam ga zelo rada, ampak me to počasi ubija. Meni take majhne pozornosti, kot je naprimer držanje za roke, ogromno pomenijo, njega pa obremenjujejo. Izgubil je tudi moje zaupanje, ki pa nisem prepričana, če si ga trudi pridobiti nazaj. Ko sem izvedela za neko punco, s katero si je pisal par sms sporočil, sem ga vprašala, kako in kaj, pa je rekel, da je bil vse samo hec in da ni nič nameraval (bil je pod vplivom alkohola). Sem zmedena, občutljiva in ne vem kaj naj storim. Problem pa nastane v spolnosti, ker nisem dovolj sproščena. Imam domišlijo, ampak me vse mine, ko slišim kakšne nepomembne komentarje. Rada bi bila enkrat prva, pa se včasih kar ne morem pripraviti. Predigre skoraj nimava. On si želi, da sem sproščena in bolj divja, jaz želim več predigre. To sem mu tudi že povedala, pa pravi da se mu to ne ljubi, da jaz pa pač nisem divja in pokvarjena. Kaj naj storim? Miška